1441 Bolj srečen kakor grof Ulrik je pa bil v vogerski vojski celski vojskovodja Vitovec. Pred Somboteljem je on armado poljskega kralja razbil ino vojskovodja Pavlna Banfi vjel. Sam kralj Vladislav je zdaj po tej bitvi nad Vitoveca prihitel. Ali Vitovec je stal s svojoj vojskoj pred njim kakor zid ino kralj si ni upal nanj vdariti. Sredo po velki noči sta se celska grofa s poljskim kraljem pomirila. Celska sta Vladislava spoznala za vogerskega kralja ino sta obljubila mu podložna biti. Kralj je grofa Ulrika odvezal njegove poprejšne prisege ino mu je 14 njegovih zastavlencov izročil, ostalih 10 je pa kralj še obderžal, dokler sta mu Celska neke grade izročila. Privilegie ino posestva, koje sta grofa pod vogerskoj kronoj imela, jima je kralj poterdil.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

22 FEB 1440 Je v Budimu vdova kraljica Elizabeta rodila sina Ladislava ino ga dala v Stolnem Belogradu za vogerskega kralja kronati vpričo grofa Ulrika II. Celskega, ki je mesto mladega kralja na krono prisegel. Ali tudi pozvani poljski kralj Vladislav je prišel zdaj v Vogersko, si to kraljestvo prilastit. Pred njim je zbežala vdova kralica s svojim sinom v Požun. Tu si je ona najprej prizadevala, celska grofa, kojim je ona v Budimu 10 JAN 1440 dala Kostajnico med Unoj ino Savoji no neki otok v Uni, s štajarskim vojvodom pomiriti. Vsled tega se je med njimi v Hainburgu 10 AVG 1440 do 24 JUN 1441 premirje sklenilo s toj pogodboj, da kar si je edna ali druga stran ob času, ko se je mir narejal, to je od 13 JUL 1440 do 23 AVG 1440, v boju pridobila, mora zopet nazaj dati. Zdaj, ko sta Celska mir s vojvodom imela, sta na pomoč šla vogerski kralici vdovi Elizabeti. Grof Ulrik je hitel v Budim, to mesto kralici varovat, ino ker je tu že prepozno prišel, se je s Čehami vergel v Gjur. Tamo ga je oblegoval Ivan Sibinjanin, ga je clo tudi vjel, kad je hotel grof skrivaj iz Gjura v Požun vteči, ino ga je poljskemu kralju v Budim poslal. Kralj Vladislav je scer grofa Ulrika zopet oprostil, ali grof je moral 24 svojih ljudi kralju zastaviti ino mu priseči, da bode pred kralja prišel, kadar koli bo pozvan.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

27 OKT 1439 Je vmerl nemški cesar, vogerski ino češki kralj Albert. Po svetovanju vogerskih velikašev je vdova kralica Elizabeta 1 JAN 1440 v Budimu na deželskem sboru privolila, svojo roko ino vogersko krono poljskemu kralju Vladislavu po poslancih ponuditi, je pa poslancom naročila, se hmalo verniti, ako bi ona med tem sina rodila.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

9 DEC 1437 Si je cesar Sigismund v Pragu prizadeval, svojega zeta austrianskega vojvoda Albrehta ino njegovo ženo Elizabeto, svojo ino svoje žene Barbare Celske hčer, na česki ino vogerski prestol spraviti. Drugih misel kot cesar je bila pa cesarica Barbara. Ona, žena brez vse vere ino sramožlivosti, je začela, ako ravno že okoli 50 let stara, svojo roko s českoj kronoj vred mlademu poljskemu kraljeviču Kasimiru ponujati, kad je vidla, da se cesar že grobu približuje. Vpirala se je ona na husitske Čehe, koje je strašila s katoličkim vojvodom Albrehtom, zanašala se je tudi na moč celskih grofov ino na svoje bogastvo, kajti je ona kralica imela mnogo gradov. Cesar zvedivši vse te zvijače svoje žene, je s solznimi očmi mesca novembra Prag zapustil ino se je v Znojem napotil. Spremili so ga taj cesarica Barbara, grof Miroslav Celski ino mnogo katoličkih plemenitašev. Kad je cesar v Znojem došel, je dal svojo ženo zapreti, je vojvodu Albrehtu ino Elizabeti, koja je naglo h sebi pozval, češko ino vogersko krono sporočil ino je potem 9 DEC 1437 vmerl. Po smerti cesarja je vojvoda Albreht, zdaj češki ino vogerski kralj, Barbaro zopet oprostil. Barbara je morala zdaj vse svoje vogerske posestva kroni prepustiti. Prejemala je vsako leto 12000 goldinarjev vdovine, ino je večidel v Melniku na češkem prebivala.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

30 NOV 1436 Je v Pragu cesar Sigismund svojega svaka grofa Miroslava II. Celskega ino njegovega sina grofa Ulrika II. poknezil, ter je celsko, ortenburško ino sternbersko grofijo povzdignil na knezije rimsko nemškega cesarstva, je pokneženim grofom dal pravico v njih deželah zlato ino srebro kopati ino denarje kovati. Zgodilo se je pa to ob času, kad je bil štajarski vojvoda Miroslav IV. v Palestini, torej brez njegovega vedenja ino dovolenja. Zato se je vojvoda Miroslav po svoji vernitvi iz Palestine cesarju potožval, da je Celske, vazale štajarske vojvodine, brez njegovega dovolenja poknezil. Na to mu je cesar 31. maja 1437 odgovoril, da menda nista Celska v toliko rečeh vojvodu podložna, kakor vojvoda meni, da je prepis njegove potožbe Celskim poslal, ter hoče nju odgovor na to slišati, ino da naj tudi vojvoda v prihodno Celske s vsimi naslovi počasti, koje jima cesar ino ostali knezi dajajo. Med tem sta pa že Celska vojvodu vkljub v Drauburgu (Dravograd) s grofom Henrikom Goriškim pogodbo zastran nasprotnega nasledovanja naredila, ino se 29 JUN 1437 s grofom Frankopanom na 10 let zavezala. To je vojvoda še huje razdražilo. Terdno se je zatorej vojvoda začel vpirati zoper tako samostalno ravnanje celskih grofov. Grofa sta se pa, vpirajoča se na svojo povzdigo, ravno tako terdovratno vojvodu nasprot branila, njemu više podložna biti. Kljubovali so eden drugemu, kakor se bode dokazalo, tako dolgo, da se je slednič med njimi kervavi boj bil vnel. Vojvoda Miroslav se je to leto Celskim nasprot potegoval za Jošta Auerja, kojemu je bil grof Celski njegove posestva vzel. Celski grof Miroslav II. mu je pa 22 JUL 1437 pisal, da je dvor »zu der Aue« v celski grofiji, torej celski fevd ino da tedaj v tej reči nihčer zapovedvati nima, kakor samo le on. Auer je, veli grof dalej, zoper njega ravnal, kakor je že vojvodu naznanil, ino ako ima zdaj kdo zoper njega grofa kako tožbo, jo le naj pred cesarja položi.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

11 FEB 1436 So v Pragu kronali Barbaro Celsko, ženo češkega kralja Sigismunda.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

1435 So Celski nad krajnsko deželo vdarili, so prišli blizo do Lublane ino so tamo okoli 300 govedov Krajncom vzeli. Hitro se je na to okoli 3000 Krajncov sbralo, ki so Celske pri Savi došli, jih zmagali ino jim goveda zopet odgnali.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

da

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

13 OKT 1434 Je cesar Sigismund svojega tasta grofa Hermana Celskega v Požun pozval, ter ga je tamo pokneziti hotel. Zoper to povzdigo celskih grofov se je pa vojvoda Miroslav vpiral, ino tako se je zgodilo, da je grof Herman, brez da bi bil to njemu namenjeno čast včakal, v Požunu vmerl 13 OKT 1434. Njegovo truplo počiva v pleterški cerkvi. Grof Herman II. je imel s svojoj ženoj Anoj grofinjoj Šaumberskoj, ki je že pred letom 1397 vmerla, 3 sine: Miroslava II., Hermana III. ino Ludevika, tudi 3 hčere: Elizabeto, Ano ino Barbaro.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

20 JUN 1432 Je v Celi grof Herman Celski pismeno obljubil, da bodo Habsburski zastavlene grašine Slovensko Bisterco, Vojnik, Laško, Šibenek ino Grečan po smerti svojega sina grofa Miroslava ino svojega vnuka grofa Ulrika zopet nazaj dobili. Tirja pa grof v tem pismu, naj bi se poprej meje teh grašin vredile, da potem nobenih prepirov zavolj tega ne bode. Iz tega pisma tudi zvemo, da je vojvoda Ernest grofa Hermana Celskega svojim sinom Miroslavu ino Albrehtu varha izvolil.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA