Bidelmon je slovenska popačenka besede Wilder mann, torej divji mož

poslano v temi :: GOSTILNE

PRED ŠKOFIJO (CIRIL METODOV TRG) 14 PRI KOLOVRATU ZUM SPINNPAD Izmed najstarejših ljubljanskih krčem je Sokolova soseda, gostilna PRI KOLOVRATU. Obratovala je že za francoske zasedbe. Tedaj je maršal Marmont strogo prepovedal svojim vojakom vsako nasilstvo, rop in tatvino. A zgodilo se je, da je neki francoski vojak v pijanosti siloma iztrgal zlate uhane Kolovratarjevi natakarici. Deklica ni mirovala, nego srčno stopila v škofijo, kjer je stanoval Marmont in se pritožila. Maršal je takoj ukazal, naj primejo vojaka roparja. Bil je obsojen na smrt in pri šenklavški cerkvi pod podobo Žalostne Matere božje ustreljen. Da se ne pozabi, bodi omenjen ta prizor iz novejše zgodovine Kolovratarjeve gostilne. Zvečer 20 SEP 1908 je bila oškropljena z nedolžno slovensko krvjo. Tedaj so streljali nemški avstrijski vojaki na Slovence na Pogačarjevem trgu, kjer je padel Rudolf Lunder, in skozi ozko ulico med škofijo in stolno cerkvijo. 6 krogel se je zapičilo v Kolovratarjevo hišo, sedma pa je zadela Ivana Adamiča, ki se je zgrudil smrtno zadet in v malo trenutkih izdihnil. Pločnik pred gostilno je bil ves okrvavljen. Sledove krogel v zidu so morali na višji ukaz zamazati. Gostilna PRI KOLOVRATU je štela pred desetletji med svoje goste Levstika Josipa Nollija Petra Grassellija sodnika Kuralta zdravnika Ludovika Vasiča 18 SOKOL Leta 1870 se je ugnezdil Pred škofijo SOKOL. Otvoril je to gostilno Jakob Mehle, narodni krčmar, kakor se je podpisal na vabilu v Noviškem oglasniku, ki se začenja z vzklikom Živela Slovenija. 19 Blizu Bidelmona v Renzenbergovi hiši je tičala pred 60 leti žganjarna. 20 ZUM NORDPOL Ljubljančani so prekosili raziskovalce severnih ledenih pokrajin in že davno dospeli na severni tečaj, saj jim je bil na razpolago sredi mesta. Tam, kjer sedaj prodajata Ravhekar in Drganc oljnate barve, je točila gostilna ZUM NORDPOL. V nji je cvetela brdka Marija Gorograjšekova, katere žalostno usodo je pomilovala leta 1876 vsa Ljubljana. Na svetega Petra in Pavla dan je napravila vesela družba, med njo Nordpolova Marička, izlet po Ljubljanici na Barje. Ko so se na večer vračali, se je zgodila nesreča. Čoln je zadel pri Šentjakobskem mostu ob kozo in se je preobrnil. Izmed 11 oseb so utonile štiri. Pesnik Fran Levstik, častilec Maričkin, je zložil utopljenki nagrobni napis: Tukaj počiva Marija Gorograjšek, V Ljubljanici utonila 29. junija 1876, V 22. letu svoje dobe. Ta gomila Mlad pod sabo skriva cvet. Utonila Sredi sem najslajših let Mati mila Za menoj se bridko joka, Ki edinega otroka V jamo to je položila 21 WILDER MANN Kjer je sedaj v pritličju Perschetova trgovina, je bil nad poldrugsto let nameščen najstarejši ljubljanski hotel WILDER MANN. Stari Ljubljančani so ga pretvorili v Bidelmon. Ustanovljen je bil leta 1731 izza vladnega ukaza mestnemu magistratu, da naj poskrbi za stanovanje potnikom in vojakom. Po zboljšanih cestah se je vsako leto množilo število tujcev, ki so mudeč se v Ljubljani morali prenočevati ali v poštnem poslopju ali v kakem samostanu. Zato in da bi meščanom nekoliko olajšal breme vojaškega nastanovanja, je kupil magistrat nekaj gostilen, med njimi eno na Žabjaku. Dve blizu Rotovža kupljeni hiši je strnil v eno za hotel PRI BIDELMONU. Leta 1736 se je pojavila med prvim in drugim nadstropjem hotela slika Herkula, divjega moža, ki jo je bil mestni magistrat naročil pri slikarju Ivanu Zupančiču. Portal in okraske pri oknih je izgotovil 1742 Ludovik Bombasio s kamnosekom Frančiškom Grumnikom. Tujcem je bilo na razpolago 10 sob. Prva hotelirka in gostilničarka je bila vdova Širfentova. Hotel je bil namenjen višji potujoči gospodi, toda zaradi večkratnega obilnega vojaškega nastanjevanja, ki je zadevalo tudi to gostilno, se je marsikdaj pripetilo, da niso dobili stanovanja visoki potniki, oziroma prenočišča, ker so bile najboljše sobe pri Bidelmonu dane v zakup zasebnikom, dočim so se morali odlični potniki zadovoljiti s slabejšimi, ali pa so bili primorani iskati stanovanje v predmestjih, ali celo v najslabšem vremenu dalje potovati. Zato se je pritožil leta 1754 poštni upravitelj Amigoni in izposloval, da je mestni magistrat izročil tudi drugo nadstropje Bidelmona proti zmerni zakupnini gostilničarju. Izza 1763, ko ga je mestni magistrat prodal, je bil Bidelmon zasebna last. V svoje prostore je sprejemal najodličnejše goste, vladarje in druge velikaše. Bidelmon je bil opuščen leta 1868. Divjakova slika, dotlej nameščena tik vhoda na desni pritlični steni, je potem še nekaj časa visela v veži. Pred sliko divjega moža je rada postajala ljubljanska mladina in strmela nad srpo gledajočim divjakom, oboroženim z gorjačo. Pravkar se je našla med staro šaro v podstrešju hotela, ki je sedaj last Kranjske hranilnice. Po dobroti njenega predsednika Dragotina Hribarja jo je sprejel Narodni muzej v svoje okrilje. Nekdanji hotel prištevamo dandanašnji najkrasnejšim stavbam stare Ljubljane. V nasprotni hiši, kateri je bila še nedavno lastnica Ljubljanska kreditna banka, se je nahajala pred 123 leti kavarna.

poslano v temi :: GOSTILNE

NKjevci so pa ja brezvezniki

poslano v temi :: Ian Samuel, Londončan, ki živi v Sloveniji in je goreč navijač NK Mura

Lupčeka si mi dala Sisike si mi dala 13 krat

poslano v temi :: Sonet koprnenja, za mončiko ❤

https://youtu.be/aJCe4L7jMTw

poslano v temi :: Sonet koprnenja, za mončiko ❤

https://youtu.be/v5wCQM1oeNQ

poslano v temi :: Sonet koprnenja, za mončiko ❤

MESTNI TRG 5 V Bernatovičevi hiši je bila kavarna Colorettova. V lasti Colorettovih je ostala nad šest desetletij. Bila je sloveča in priljubljena meščanom in častnikom, ki so se tu zabavali v poletnem času ob mizah, postavljenih pod razpeto plahto na hodniku. O nji je zložil Miroslav Vilhar v Novicah leta 1862 Burko o kavani, dolgo pesem 29 kitic, posvečeno svojim prijatlom. Začetek Burke slove: Sred našega mesta Kavana stoji, Kavana prijetna, Da daleč slovi. Naš Tone tam kuha Za svoje može, Za enega kavo, Za druzga kafe. Sred sobe prostorne Je zelen biljar, Mladeniči tam naši Kegljajo za dnar. Od spredaj prot trgu Sta okenca dva, Pred oknom mizi Z lesenga lesa. Tone, omenjen v drugi kitici, je bil marker. Razen biljarda so špogali tu domino in karte. Vilhar šaljivo označuje posamezne igralce s potvorjenimi priimki, nemška je poslovenil, ali s krstnimi imeni. V izvodu Novic, ki je bil izprva last Rudolfa Endlicherja, so pripisana nekatera prava imena, žal ne vsa. V to kavarno so zahajali Maurer Lercher Fuchs Stergar Lepi Karel to je Dragotin Bleiweis Peter Levičnik Fischer Zakrajšek Orel Miha Ambrož Zanimiv je konec Burke: Domače je gnezdo. Veselo je vse, Debelo okroglo. Matevže le ne. Kavana je naša, Domači smo mi ! Če stopim čez vrata, Po zelju diši ! Ko je nehala kavarna, je prodajal tu drobnarije Ivan Zupančič, čigar naslednik je bil knjigar Jurij Lercher. Krog 1880 je obnovil kavarno Marzolini, slovenska korenina z italijanskim priimkom, in jo nazval Merkur. 6 V Simonettijevi hiši je krčmoval 1798 Tomaž Kovač. 11 Tu je restavracija POD SKALCO. 13 Na Hradeckega most gleda vinotoč GRAJSKA KLET, prej gostilna PRI FRIDRIHU. V zapisnikih ljubljanskih hiš je zabeležena kot hišna posestnica Ludovika Fridrich. Gospodarji so se menjali, a ime Fridrich je ostalo še mnogo let. Leta 1841, tudi še 1846 se je nahajala tu Gläserjeva kavarna in sladčičarna.

poslano v temi :: GOSTILNE

https://st2.depositphotos.com/3258807/5437/i/450/depositphotos_54379049-stock-photo-young-sexy-blonde-wearing-dirndl.jpg

poslano v temi :: Sonet koprnenja, za mončiko ❤

https://youtu.be/zT3mHEKgabI

poslano v temi :: Sonet koprnenja, za mončiko ❤

podn muzika

poslano v temi :: Monmoncy