Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
VIDOVDANSKA CESTA
Stara Kravja dolina.
Prva hiša na desni je bila nekdaj gostilna in 1787 last Luke Udeta.
Krog 1773 je krčmaril v Kravji dolini Andrej Gradišek, čigar ime se je do danes ohranilo na številki 7, Supančičeva hiša.
Kjer je dajala hiralnica zavetje siromakom, je točil krog 1800 krčmar Jakob Jama.
Njegova gostilna se omenja še leta 1830.
V isti dobi je bila PRI ANŽKU pivnica Ivana Lavriča.
V drugi polovici 19. stoletja je zaslovela gostilna PRI MALINU ali FRANCI, po krčmarju Lovrencu Malinu in njegovi ženi Frančiški, kasneje PRI MOŽINI.
Pred Malinom je krčmaril tu krog 1830 Anton Petrovčič.
Tudi dolenji šentpeterski konec je bil dovolj oskrbljen s krčmami.
Pred desetletji je služila gostilns PRI MIHI na številki 83.
Gostilničar Miha Dimnik je bil hkrati mesar.
Zaradi obilnih porcij je bila njegova krčma na dobrem glasu.
V gostilni PRI JERNEJU na številki 85 so točili trije Črnetovi rodovi, prišedši iz Šiške.
Tudi tu je bilo s krčmarstvom združeno mesarstvo.
Ta gostilna je bila nekoč priljubljeno zbirališče narodnjakov.
Dalje časa je hodil sem večerjat Levstik, ki je pel v Zvonu:
Na vrtu pri Jerneji
Sinoči sem sedel,
Pijačo,
Jed pred sabo
Na mizi sem imel.
Kakor Mihova je preminila tudi Novakova gostilna na voglu Svetega Petra ceste in Škofje ulice, tam, kjer je bila Ustarjeva lekarna na številki 78.
Pred 160 leti je stala ondi nizka, pritlična hiša, ki jo je dvignil potem v enonadstropno gostilničar in mizarski mojster Ivan Novak, narodnjak, umrl 6 JUN 1889.
Njegova hči Marija, omožena Trčkova, je mnogo let načelovala šentpeterski ženski CM podružnici.
Nekdaj je bila tudi PRI BOLČU, po starem PRI BOLTIČU v rojstni hiši mestenega regenta Josipa Turka, gostilna.
Stari zapiski pravijo, da je krčmaril tam krog 1800 Jakob Bolta, ki je bil hkrati zidar.
Takrat se je za malo časa obnovila.
Omeniti treba še gostilne pri Šentpeterskem mostu v Žerovčevi hiši, sezidani 1845.
V nji se je 1845 otvorila krčma ZUM GOLDENEN ANKER, kasneje GOSTILNA ŠENTPETER.
poslano v temi :: GOSTILNE
PREČNA ULICA
Ob stiku Prečne ulice in Svetega Petra ceste so čakali kupcev ob zidu Kregarjeve hiše št. 23 prislonjeni mlinski kamni, ki so dali gostilni ime PRI MLINSKEM KAMNU.
Zvala se je tudi PRI JURIJU.
Mlinski kamni so sloneli tudi ob sosednji Peterkovi hiši
V Rohrmannovi hiši št. 26 je gnezdil GOLOBČEK, dijakom priljubljena gostilna.
V prednici sedanje hiše je krčmaril leta 1787 mokar Ivan Abzec.
Konec 1865 je kupil staro hišo od Švelčevih dedičev Fran Golob, jo podrl in si 1866 sezidal novo.
Konec 1866 je bila otvorjena gostilna PRI GOLOBČKU, prva s slovenskim imenom v Ljubljani, na kar je bil jako ponosen Golob, ki se je 1879 preselil v Banja Luko.
Hišo z gostilno je prodal Josipu Strelbi, čigar oče je bil Čeh iz Prage.
Njegov zet Viktor Rohrmann je nadaljeval gostilno do 1915, ko se je morala zaradi pomanjkanja piva o svetovni vojni opustiti.
Ob Zmajevem mostu je mnogo let bivala kavarna AUSTRIA.
Nji nasproti je na sedaj porušeni hiši oznanjal izvesek, da je tam gostilna PRI JELENU, ki se je ponašala tudi s častnim imenom PRI STAREM SLOVENCU
Tu je bila že leta 1787 gostilna, ki jo je vodil Josip Savinšek.
Konec 18. stoletja je prišla v last Mihi Zalokarju, od katerega jo je prevzel pred 1815 Miha Jalen, »stari Slovenec«, rodom iz Lesec.
V dijaškem listu Torbici je bila njegova krčma leta 1863 jako pohvaljena:
»Stari gospodar in čvrsta gospodarica sta zelo vneta za našo pravično stvar.
Vrle Novice so jima že več let ravnilo pri gospodarstvu in sploh pri življenju, zato se pa tudi pozna v vsakem obziru v tej hiši znaten napredek.«
Jelenovka, umrla 21 FEB 1884, je bila zlasti dijaštvu velika dobrotnica.
Leta 1887 je mesto kupilo Jelenovo hišo in jo radi olepšave Resljeve ceste dalo podreti.
Poleg Jelena je stala Urbasova gostilna PRI IRGELCU.
Odpravo te enonadstropne hiše in zvezo Zmajevega, tedaj Mesarskega mosta s kolodvorom je sprožil leta 1857 Jernej Lenček v koledarju Slovenskem Romarju.
Njegov nasvet je uvažaval mestni zastop čez 17 let, ko se je jel 1874 pogajati z Urbasom zaradi odkupa hiše.
A stvar je dozorela šele 1882.
1883 je zgradila Kranjska stavbena družba preko odkupljene in porušene Urbasove hiše Resljevo cesto.
PRI KAPČARJU so zvali stari Šentpeterčani gostilno leta 1924 umrlega narodnjaka Antona Bončarja.
Tu je bilo združeno s krčmarstvom pekarstvo.
Pred svetovno je bil tu ob sobotah zvečer jour fixe »Dolga vas« narodnega razumništva.
Jako lepe gostilniške prostore z vrtom je nudila Ljubljančanom pivarna SCHREI NERS BIERHALLE, kasneje T. MENCINGER VINSKA KLET IN ZAJUTRKOVALNICA na št. 43
Namesto prejšnje neznatne hiše je sezidal krog 1860 Peter Lülsdorf, poslovodja v nekdanji cukrarni.
Na zadaj dvigajočem se nasipu je namestil paviljon, pod katerim sta bili dve kleti.
Ob dvorišču je delovala pivovarna.
Kot pivovarnarja je nastavil Peter Lülsdorf, ki je bil rodom iz Kölna ob Reni, svojega sina Josipa.
O njegovi radodarnosti priča dejstvo, da je nekoč pogostil domači pešpolk 17, ko se je bil vrnil v Ljubljano.
Umrl je leta 1864 na Ilovici, kjer je imel posestvo.
On je krog 1845 prvi vpeljal v Ljubljani božično drevesce.
Z njim je nehala pivovarna, a pivarna je še ostala.
Dobila je ime SCHREINERS BIERHALLE, ker je točila Schreinerjevo graško pivo.
V Bierhalle je bil 28 NOV 1880 ljudski shod, na katerem so prvikrat javno nastopili socijalni demokrati z Železnikarjem in Šturmom na čelu in zahtevali volilno pravico.
Znamenje, ki je stalo do 1888 ob ustju Vidovdanske v Svetega Petra cesto, so oblegale gostilne:
V Kozjekovi hiši št. 44 je bila krčma Mihaela Detele leta 1787, v sosednji Pukelsteinovi hiši št. 46 gostilna PRI KROFU, tik nje v Paurovi hiši št. 48 pivnica Franceta Kotnika leta 1800.
Na oni strani v po potresu umaknjeni LEBNOVINI je bila krčma Jakoba Udovča leta 1787, poleg Jakčeve hiše, v nekdaj Malahovskega hiši št. 53 je bila gostilna Nikolaja Cankarja leta 1787
Na voglu Vidovdanske in Svetega Petra ceste je bila krog 1800 kavarna in krčma Franceta Wurzbacha, pozneje gostilna PRI STRAJBEJNU, po posestniku Matiji Strajblju.
Pri Znamenju je bila krčma PRI PACU, tako zvana po gostilničarju Antonu Pacu.
Pacovo gostilno je otel pozabe Juš Kozak.
Na njenem ščitu so bile 3 zastavice z napisom ZU DEN DREI FAHNEN.
Po potresu je bila Pacova pritlična hiša porušena.
poslano v temi :: GOSTILNE
KOLODVORSKA ULICA
V rsto starih gostilen spadata pivnici ZUM MONDSCHEIN, sedaj gostilna Mikuževa in ZUM ENGEL.
Poslednja je obratovala nasproti mestnega kopališča.
Zvali so jo po domače PRI IRMANU.
O Mikuževi gostilni treba omeniti, da so zahajali dijaki v to gostilno.
Med njimi je bil Prešeren.
Njega je zanimala ondotna lepa deklica, kateri je zložil pesem LUNA SIJE.
Odtod je gostilna dobila ime ZUM MONDSCHEIN.
Na nasprotni strani, poleg kopališča je stala krčma Pavla Lukanca leta 1800, kateremu je sledil leta 1805 Luka Novak, potem krog 1830 Martin Orehek.
Sloveča je bila gostilna PRI BITENCU ali ZUR VEREINIGUNG, kasneje HOTEL ŠTRUKELJ.
Na pločevinastem izvesku, visečem na voglu hiše sta bili naslikani roki, segajoči druga v drugo.
Pod njima je stal napis ZUR VEREINIGUNG.
poslano v temi :: GOSTILNE
SVETEGA PETRA PREDMESTJE
SVETEGA PETRA CESTA
Od frančiškanske cerkve druga hiša na levi strani, po potresu podrta, kasneje stavbišče Urbančeve hiše, je dajala domovanja stari gostilni ZUM WEISSEN OCHSEN ali PRI OKSENBIRTU.
Tu je bilo zbirališče, ostajališče in prenočišče irharske zadruge.
Tu je gostilničaril Josip Arce, Cekinov Jože, ded gospe Franje dr. Tavčarjeve.
V 17. stoletju je bila v Ljubljani gostilna PRI ZLATEM VOLU, ki jo omenja Valvasor.
Nasproti OKSENBIRTA na številki 2, je bila pred potresom kavarna PUA in gostilna PRI BLAŽU.
Švicar Pua se je naselil tu, prišel je iz Kranja, kjer je njegov sorodnik Pua kavarnil za časa Prešerna, ki je bil njegov gost..
PRI BLAŽU sta vsaj že 1815, ko je bila hiša last peka Josipa Okorna, pa vsaj še 1822, ko je prešla v posest Josipa Mayerja, krčmarila Jakob Podboj in Margareta Komar, ki ju srečamo pozneje na Griču v Kapucinskem predmestju.
V soseščini BELEGA VOLA se je paslo ZLATO JAGNJE ali ZUM GOLDENEN LAMM, zvano tudi KLEINER KAISERWIRT.
K Jagnjetu je rad prihajal Prešeren
Leta 1845 in 1846 so posečali to gostilno dijaki višjih razredov.
V njihovi družbi se je Prešeren rad mudil.
Poslušal je njihovo petje in jim čital kako svojo pesem o železni cesti in o nebeški procesiji.
Razen Zlatega se omenja tudi Belo in Črno jagnje.
19 AVG 1649 je v gostilni Belo jagnje umrl Avstrijec Jernej Tesner, potujoč iz Trsta.
Leta 1856 je bila nekje na Šentpeterskem predmestju gostilna PRI ČRNEM JAGNJETU ali ZUM SCHWARZEN LAMM.
Njen krčmar Tomo Kavčič se je maja 1856 preselil k Virantu.
5
KAISERBIRT
Hotel PRI AVSTRIJSKEM CESARJU se je po potresu umaknil.
Po prevratu je prejel ime HOTEL WILSON, kasneje SOČA
Preden se je vtaboril Levstik pri Permetu, je zahajal redno k Avstrijskemu cesarju.
Tu sta se spoznala Levstik in Simon Gregorčič.
Tu je bilo krog 1878 shajališče vseh v Ljubljani živečih slovenskih književnikov.
Skoro vsakovečerni gosti so bili tu
Levstik
Levec
Kragelj
Brence
Holz
Vrhovec
Kjer gosti HOTEL LLOYD, je bila nekoč gostilna ZUM LUSTSCHLOSS LAXENBURG
V Baltičevi hiši je delovala konec 18. stoletja pivovarna Siebenharta.
Naslednik mu je bil Tomo Homber, ki je tu varil in prodajal pivo tudi na drobno.
Njegova pivarna se je zvala PRI PRAMCU ali ZUM BRAUNEN RÖSSEL krog leta 1830, dokler je ni prodal leta 1836.
V sosednji hiši številka 18 je krčmaril leta 1787 Josip Pezdič.
V gorenjem koncu šentpeterskega predmestja so imeli avguštinci, predniki frančiškanov, hišo, v kateri je bil leta 1771 vinotoč Toma Petriča.
Leta 1680 je tabernala blizu Špitalskih vrat neka sokarica.
poslano v temi :: GOSTILNE
SALENDROVA ULICA
3
Tu je bil leta 1787 vinotoč Jerneja Pogačnika in za njim njegove vdove Julijane.
Tu je bila kasneje vojašnica francoskih orožnikov, krog 1843 pa risarska šola Obrtnega društva.
Ko so septembra 1860 popravljali v pritličju podnice, so pod njimi našli človeške kosti
1815 je bila ta hiša že v posesti kranjskih deželnih stanov.
1895 je hišo potres uničil, kasneje je bilo tam prazno stavbišče.
poslano v temi :: GOSTILNE
KRIŽEVNIŠKA ULICA
7
V dobi Jurija Hitija je krčmaril v hiši 7 Boštijan Ragel.
Tu je bila leta 1735 pekarna in vinotoč nekega Kampana.
8
V Zupančevi hiši je krčmaril 1787 Jurij Hiti.
Po njegovi smrti je prevzela gostilno vdova Marija Hitijeva.
Krog 1815 je točil tu Ignacij Ungelehrt.
Dokler je bilo v Križevnikih sodišče, je nudilo v Križevniški ulici več gostilen pijačo in drugo postrežbo.
Iz iste dobe izvira gostilna POD SKALCO
poslano v temi :: GOSTILNE
BREG
V Obrezovi hiši, obrnjeni s pročeljem proti Bregu, porušeni 1913 radi regulacije Ljubljanice, je točil nekaj let Peter Strel, potem Anton Zabukovec, ki se je preselil k Zlati Ribi.
V nasprotni Strletovi hiši je krčmoval Jurij Stepan od 1799 do 1815, pozneje Štefan Schebig
Z Gornjega brega 14 se je premestila gostilna ZUM GOLDENEN SCHIFF.
Do pred kratkim se je zibal ščit s podobo zlate ladje nad vrati, opremlejnemi z letnico 1812.
Sedaj moli prazen drog, a gostilna še obstoja in se prodaja v nji dalmatinsko vino
8
PRI METLIČANU
V Tavčarja hiši, kjer je gostilna PRI METLIČANU, se je nahajala 1848 kavarna.
Gostilna je dobila ime po metliškem rojaku Martinu Šukljeju, očetu dvornega svetnika Frana Šukljeja, ki je tu točil vino iz svojih vinogradov, kar je naznanjal slovenski napis nad vinotočem: METLIŠKO VINO NA PRODAJ
12
V pritličnih prostorih tiskarne Blasnikovih je tičala 1739 Kebrova vinotočnica.
Konec 18. Stoletja je tabrnala tu Marija vdova Kebrova.
Njeni potomci so se nahajali tu zabeleženi kot hišni posestniki leta 1833.
Za njimi je nastopil Jožef Blasnik in otvoril tiskarno
VITEZ
Gostilna VITEZ se ponaša s krasnim portalom iz srede 18. stoletja .
Ime je dobila po viteški glavi, nadomeščajoči sklepnik nad vežnimi vrati
Gostilna se omenja že leta1754.
16
PRI ŠANTELNU
Gostilna je zvana po gospodarju Večeslavu Šantelnu, ki je tu krčmaril leta 1870.
Pozneje je točil v tej hiši Franc Šešek po domače Šantelnov Francelj.
Pri njem so se zbirali na posvet narodnjaki o volilnih bojih z Nemci.
Ko je bil Breg središče ljubljanskega kupčijskega prometa, je kraljevala med gostilnami ZUM GOLDENEN SCHIFF, ali po staroljubljansko PRI ŠIFBIRTU.
Za Zlato ladjo je naslikal Fran Ilovšek leta 1731 na mokro podobo svetega Nikolaja, slikar Mihael Reinwaldt pa izvesek.
Slika Zlate ladje in Brega je shranjena v ljubljanskem muzeju.
Leta 1770 je kupil Žiga Zois Zlato ladjo.
Ko so bili odprli Šentjakobski most, so odstranili leta 1827 tik njega stoječo Zlato ladjo, ki se je preselila na Breg 14, potem na Breg 2.
V tej gostilni so pričakovali trnovski čolnarji o ponedeljkih, sredah in petkih zjutraj ladje.
Zajtrkovali so rake, ocvrte piščance, ki so jim rekli leteči žganci in vino.
Med sedmo in polosmo uro so prispele ladje, naložene z blagom.
Razkladanje je bilo končano so 4ih popoldne in potem so se vedno žejni bregarji zopet zatekli v Zlato ladjo.
poslano v temi :: GOSTILNE |
poslano v temi :: GOSTILNE