Kdor ima raka ali kakšno drugo težjo bolezen, je vseeno, kakšen obrambni mehanizem uporabi, ker je pomembno, da ga nekaj, karkoli že, tudi utvare, psihično držijo nad vodo in zato se tudi pogosto fizično lažje spoprijema z boleznijo, odvisno od sugestibilnosti.
Pozitivnost po sebi nima nobene vrednosti, ker zanika širok "barvni" čustveni spekter, ki je iz "črnine" prehodno "negativistični" z različnimi odtenki sivine, vse vmes in prehodno "pozitivistični" z odtenki bolj ali manj živih barv. Kar pomeni, da se čustveni kazalec bolj ali manj ves čas spreminja. Zdrava in naravna je tudi "negativnost" za krajša obdobja. Brez "eksistencialnega negativizma" (umetnikov) bi bili prikrajšani za veliko krasnih umetniških del na področju literature in slikarstva, ker je lahko "tema" tudi ustvarjalna sila, ki prodre globlje na čustvenem področju in odpira perspektive, v nasprotju s "soncem", ki nikoli ne posije v globine in lahko "ožge" vegetacijo. Nekatera živa bitja sončna svetloba ubija, kot je človeška ribica recimo. Tudi v nas moramo dovoliti "človeškim ribicam", da bivajo v trdi temi, v hladnem, vlažnem, neobljudnem, pustem okolju, ki ima svoj poseben čar in lepoto. 🙂
Težava je, če nekdo obtiči v ekstremih, ker takrat pogosto govorimo o bolezenskem stanju, npr. o depresiji, ko se nekdo ni sposoben spraviti iz postelje, in njen nasprotni pol maniji, ko nekdo "zafrčka" ves denar, ima tvegane spolne odnose z naključnimi osebami...
"Pozitivnost" je depresija v preobleki. Mogoče se nekdo težko spoprijema z negativnimi čustvi, predvsem jezo in samo "tlači", namesto bi "izražal", kar čuti. Morda mu je bila dodeljena takšna vloga (v družini), recimo od depresivni, jamraški materi, da druge "bodri" in ne sme oz. ni smel biti žalosten ali "negativističen", ampak, da "dviguje" in "rešuje" druge, ker tako je deležen "ljubezni".
poslano v temi :: Pretirani optimizem in duhovnost sta samo obrambna mehanizma |
poslano v temi :: Pretirani optimizem in duhovnost sta samo obrambna mehanizma