Če bi bila to navadna gripa ali v saj podobno gripi, bi ne bilo takšne panike po vsem svetu in vseh teh ukrepov. Zdaj se že vidi, da se ta bolezen kljub navidezni ozdravitvi ne konča , Da se nadaljuje v tromboze, in posledično v srčne in možganske kapi, v pljučne embolije in vse kar je povezano z boleznimi ožilja. Ko je covid navidezno ustavljen, se začenjajo ti procesi v telesu. Za veliko ljudi sem slišala, da se začenjajo tvorit strdki, ko so že 2 meseca "ozdravljen". Kar posledično pomeni, da bo sčasoma celotno prebivalstvo "ranljivo" zaradi posledic manjših možganskih kapi? Ne trdim, samo sprašujem se.

In mi se pritozujemo nad tezkim zivljenjem. Enkrat sem tu omenila prednika Jakoba, ki se je pri 44ih porocil. Ne morem reci 100%no, ampak glede na vse podatke, je bil zelo verjetno starejsi brat mojega prapraprapradeda Johanna. Ko sem omenila njegovo poroko, sem mislila, da je do oltarja korakal s proznim krakom in z mlado, zardevajoco nevesto na roki. V resnici je bila zgodba cisto nasprotje od mojih predstav Zena ni bila ne zardevajoca, ne mlada. Bila je sveza vdova. Recimo ji Micka. Ko se je prvic porocila, je bila komaj ven iz otrostva in prvega otroka je rodila pri 17letih. Bila je zgodnja pomlad, ko se je rodil otrok, deklica, ki je se isti dan umrl. Ziveli so na vasi ob velikem gozdu in najblizji vecji kraj je bil skoraj 6 kilometrov stran, na drugi strani gozda. Do tja sta vodila 2 kolovoza: en skozi gozd, drug ob njem, skozi sosednji zaselek. Vse skupaj me spominja na Rdeco kapico. Ko je novorojencica umirala, so jo zavili in odnesli na krst v vas na drugi strani gozda. Pot jim je vzela vsaj uro in pol. Kako jim je padlo na pamet, da so komaj rojenega in umirajocega otroka vlekli skoraj 6 km dalec, da so ga krstili? So jim bile druzbene norme in cerkvene zahteve res bolj pomembne kot umirajoc novorojencek? V naslednjih 13 letih je Micka rodila se 4x in vsi otrpci so takorekoc sproti umirali. Se ena deklica je umrla nekaj ur po rojstvu. In tudi njo so zavili in odnesli skoraj 6 km dalec na krst. To se mi zdi kot avtomatsko, robotsko dejanje, da se izpolnijo pricakovanja kultnega vodje, saj ce bi si sami drznili misliti na otrokovo dobrobit vsaj tistih nekaj ur zivljenja, ki so mu bile namenjene, bi ga zagotovo vzeli v narocje in mu poklonili mir in toplino. Ko je bila Micka pri 35ih petic noseca in se ji je trebuh zacel obliti, ji je umrl moz. Stirje otroci mrtvi, moz mrtev, starsi mrtvi - Micka je bila verjetno na dnu. Kako je prezivela tiste 4 mesece do poroda? Je sploh se videla prihodnost, smisel zivljenja? Kljub temu je vztrajala in rodila prvega zdravega otroka. Kje je zivela v mesecih po mozevi smrti, ne vem. Ko je bilo deklici 4 mesece, jo je k oltarju popeljal moj prednik. Preselila se je k njemu, kjer je njen edini preziveli otrok odrasel in se porocil. Z Jakobom nista imela otrok. Tudi Mickina prezivela hcerka ni imela srece v zivljenju. Z mozem sta imela 5 otrok, a so samo trije preziveli otrostvo. Ko je bilo najmlajsi 5 let, sta oba z mozem dobila kolero in umrla na isti dan. Ko vidim take zgodbe, me je kar sram, da nam je danes tako lahko.

Egoizem gre v dve smeri. Kakor se kruto slisi, ranljivi druzbe ne drzijo pokonci. Da imajo ranljivi lahko oskrbo, mora nekdo to s svojimi davki placati. A ko ta nekdo zgubi del svojega dohodka ali celo ves dohodek zaradi vseh omejitev in lock downow, bodo to obcutili tudi ranljivi. Marsikdo mora danes dvakrat obrniti vsak kovanec, preden kaj kupi. Ce tebe financno ni posteno udarilo, ne misli, da drugih tudi ni. Poleg tega se nobena drzave ne more v nedogled zadolzevati, da bo ohranjala kolikor toliko normalno stanje, ker je dotoka od davkov v drzavno blagajno je vedno manj. Cez cas bodo pogoji in obresti postale nesprejemljivo visoke . In ce se bo trenutna norost nadaljevala se nekaj casa, bodo za oblasti ranljivi vredni toliko, kot eskimski starci, ki so v kriticnih casih svoje zivljenje koncali sami in zapusceni na ledenih planjavah.

Ne. Smrtnost je manj kot 1%, in ce se uposteva se vse tiste, ki jih s testiranjem ne zajamejo, ker nimajo simptomov, je se veliko nizja. Zame je ze to zadosti velik razlog, da se ne bom cepila. Se proti gripi nisem bila nikoli cepljena. Za povrh je cepivo novo, narejeno po nikdar do zdaj uporabljeni tehnologiji, nepreizkuseno, zivalske faze sploh niso delali.Tudi ce odmislim porocila o minulih problemih s tovrstnimi terapijami, ne vidim absolutno nobenega benefita v cepljenju. Mislim pa, da posamezne sluzbe tu ne bodo nudile cepljenja, ampak da je poteka pod provincijsko zdravstveno upravo.

Jaz sem se z dvema govorila, ki sta se cepili. Ena je rekla, da se je cepila, ker pozna druge, ki so se, druga pa, da ker veliko potuje, jo skrbi, da brez cepljenja ne bi mogla na avion. Peljati sta se morali dobrih 100 km dalec na cepljenje, ker imajo menda na izbiro samo dve lokaciji: to in eno dobrih 200 km stran, oboje v manjsih krajih. Eni ni bilo nic, druga je rekla, da jo je roka 2 dni tako bolela, da je ni mogla dvigniti. Pri tem mi je cudno naslednje. En par iz sosednje vasi sta pristala v bolnici. On je star 92, ona tik pod 90. On je padel in je dobil nekaj podplutb, a nic polomljen, ona pa s starostnimi tezavami, zato so oba sprejeli v bolnico. Po sprejemu so ju se testirali in bila sta oba pozitivna. Ves as sta ostala v sobi na splosnem oddelku. Nobene panike ni bilo. Osebje je imelo haljo za 1-kratno uporabo, rokavice in masko, tako kot se oblecejo tudi za MRSA. Nobenih skafandrov, nobenih neprodusnih kombinezonov, nic. Ta zakonski par kljub starosti nista zbolela, ne en ne drug. Zdaj sta se vrnila domov. On se avto vozi. Kar mi ne gre skupaj je, da se po eni strani siri tako paniko, po drugi pa se pozitivne obravnava tako nonsalantno. Tako, zdaj pa spat. Mi smo po uri se vcerajsnji.

Katero cepivo je pa "kao" boljše - Pfizer ali Moderna? Ena je pravila, ki dela v domu starejših, da so 3 osebe imele stranske učinke, ampak ti starejši so že tako bolj šibki in imajo verjetno še kakšna druga zdravila, tako da to niti ni tako nenavadno. Jaz se bom izogibala cepljenju, sploh v tej zgodnji fazi. Testi so mi pa ok, ker so hitri in bodo odslej relativno lahko dostopni. Tudi testirala se bom le, če bo nuja - mene skrbi, da bi se ravno na odvzemnem mestu okužila. V službi smo menda spet imeli korono, zdaj samo pride obvestilo o dezinficiranju prostorov - pa če bi bi l v kakšnem tveganem stiku, bi ti okužene osebe to sporočile. K sreči sem zadnje dva tedna bila bolj doma.

Ko so delali poiskuse na živalih, so večinoma (če ne vse) pocrkale. Zdaj smo na vrsti ljudje, ki smo jim poskusni zajčki. Ne bom se cepila. Še nekateri, ki jih na videz poznam, se po cepljenju pritožujejo nad slabim počutjem. Foxi drži se in pazi nase!