Čestitam!

poslano v temi :: Držite pesti

Lepa tisočletna utrdba. Kaj vse se je godilo za zidovi?

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Lahko. Namig, ne beri tistega kar je v oklepajih. Najprej stavek brez oklepajev, nato tisto v oklepajih - to so vmesni podatki. 🙂 Vidiš Mitzi, zato ne pišem bloga, ljudje me ne razumejo 😆

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Spet nisem citirala, šment 🙂. Porajkelj, lahko. Akterji: - https://sl.wikipedia.org/wiki/Saladin Saladin , poveljnik muslimanov, časten človek - Leopold V. Krepostni - Rihard Levosrčni - Filip II. Francoski - Guy de Lusignan, kandidat Levosrčnega - Konrad Montferraški, kandidat Krepostnega in F. Francoskega - Izabela, Guyeva pol svakinja, Konradova žena, Šampanjčeva žena - Ivana, Levjesrčeva sestra - https://sl.wikipedia.org/wiki/Asasini hašišarji - Henrik VI, Rudečebradčev naslednik Kratek uvod: Saladin je leta 1187 osvojil Jeruzalem in Akon. Med drugim se je bojeval tudi z Guyem, ki ga je pomilostil (do kristjanov je bil izredno milosten). Izguba Jeruzalema je papeža raztogotila ( menil je, da Evropejci tako grdo grešijo, ker je Jeruzalem pod oblastjo muslimanov) zato je znovačil Henrika II iz Otoka in Filipa iz Francije naj vrneta Jeruzalem v krščanska nedrja. Henrik II umre, nadomesti ga Levjesrčni. Nemška sila božja je Rudečebradec, ki premine med potjo. Rudečebradčeva vojska jo popiha v Nemčijo, v tem vidi priložnost za plen in odrešitev grešnih kristjanov Krepostni, ki je z Rudečebradcem haral po Italiji, ter se pridruži Francoskemu in Levjesrčnemu. Bitka za Akon, kregarije in komplot: Krepostni je prišel prvi na bojiščev Akonu, sledil mu je Francoski, nazadnje je (zaradi familijarnih zadev, (rešit je moral sestro iz kehe in osvojit Messino) zadržan v Siciliji) prilomastil Levosrčni. Skupaj so se bojevali proti dobremu Saladinu. In zmagali, zahvaljujoč Levosrčnemu. Ker je bil prvi na bojišču si je vojvoda Krepostni obetal bogat plen, kralj Levjesrčni se ni strinjal in je izruval Krepostnikovo zastavo z obzidja. Krepostnik kuha mulo. Jeruzalema še osvojili niso in že spletkarijo koga bodo po osvojitvi postavili za kralja. Krepostni in Francoski Filip sta predlagala Konrada Montferraškega (ta tipček je premagal Guya v Tiru, ko mu je hotel prevzeti poveljstvo krščanske vojske), ki se je na hitrico poročil z Izabelo, polsestro Guyeve preminule žene. Levosrčni se je ogreval za Guya, ki je Konradu hotel zmakniti Tir. Obveljala je Levosrčeva, ampak so se zedinili, da po Gujevi smrti prestol nasledi Konrad. F. Francoski in Krepostni poklapana odideta domov lizat rane. Krepostni zagotovi bodoči Avstriji zastavo. Levjesrčni gre naprej osvajat Jaffo in Jeruzalem. Jaffo mu uspe osvojit in pozove Saladina na pogajanja ( to, da so se vsi poznali, po potrebi spoštovali in nategovali- mi, upam ni treba omenjat ), ki so propadla. (Hoteli so Levjesrčevo sestro Ivano s Saladinovim bratom poročit in sklenit premirje, oziroma sestra naj bi postala kraljica Jeruzalema. A se je izjalovilo, ker brat ni hotel konventirat). Spletkarji. Vrlemu Levosrčcu ne preostane drugega, kot da se sam požene nad Jeruzalem, za pomoč prosi Konrada, ki ga seveda zavrne. Medtem je plemstvo spet zdraharilo glede kralja Jeruzalema in so izvolili Konrada. Levosrčec se je moral ukloniti volji plemstva in je obljubil Konradu prestol, Guyu pa je prodal Ciper. Volk sit, koza cela. Obleganje Jeruzalema se nadaljuje. Zviti Konrad hoče s Saladinom spogajati separatno premirje, hašišarja ga, izdajalca potolčeta do smrti, nosečo vdovo pa poročijo s Šampanjcem, nečakom Levjesrčnega. Zato sta bila F.Francoski in Krepstni prepričana, da so Konrada pokončali Levjesrčnikovi plačanci. Jeruzalema niso osvojili, Levosrčni je podpisal mirovno pogodbo s Saladinom, ki je pustil krščanskim romarjem romariti. Levosrčni je šel domov, Krepostni ga pohapsa, vrže v keho, proda Rudečebradcevemu nasledniku, si nakoplje papeževo jezo, se pokesa in umre.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Teh slik tudi meni ne pokaže 🙁

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

:)

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Sem. Saj, sem in tja je fletno prebrati kakšno zanimivost, posebno, če je pikantno začinjena 🙂. Ampak slej, če ne prej se človek naveliča. Težave bi imela z navajanjem virov, ki se jih ali ne spomnim, ali pa so navadne čenče. Poleg tega bi nujno potrebovala lektorja in kar je najpoglavitnejše, čas mi zmerom nekam beži.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

V kaj 🙂?

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Nisem usposobljena za poučevanje, mularija bi popadala na maturi kot so dolgi in široki, vedeli bi s kom je Bonifacij VIII delil posteljo, sanjalo pa se jim ne bi kdaj je Mohamed pobegnil v Medino. Za blog sem ti pa že enkrat povedala, da nihče ne bi bral mojih marnj.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Pravi ena teorija, ki je malo verjetna, zakaj bi se utrujen starec podal v deroče valove, zato da bi par minutk prej prišel na breg? V Wikipediji piše tole: Mitološki prizor njegove smrti pravi, da je imel kopje usode. Mit pravi, da kdor je imel to kopje, je bil nepremagljiv, vendar, če mu je to kopje šlo iz rok, je kmalu za tem umrl. Pravijo, da mu je kopje padlo iz rok, ko je gledal neko reko. Nekje pa sem brala (meni najverjetnejšo ( in kot se za velikega kajzerja spodobi 🙂 ) teorijo), podobno Avstrijskim pripovedkam. Takole nekako pravi ( dogaja se na isti reki Kalykadnos ( tako so ji rekli v antiki, za časa Rudečebradca so jo klicali Saleph, danes Göksu)) : Rudečebradec je prišel na sosednji breg, postavili so mu tabor in ga lepo napitali. Ker je pripekalo goreče junijsko solnce si je visokost zaželela ohladitve. In, ker so slišali, da se je v isti reki pred davnim tisočletjem in pol hladil nihče drug kot sijajni Megas Aleksandros, so sklenili takisto storiti. (V srednjem veku nihče ni znal plavati, vprašanje če je Barbarossa to veščino obvladal 😕 ). Niso pa pomislili, da je bil Alexander Veliki nekaj dekad mlajši kot sami, ko je plaval v Kalikadni! Ubogega starca je v adamovem kostumi treščil infarkt. Kako so Rdečebradca skuhali in preripetije z njegovimi kostmi, pa nam bo morda zaupal naš vrli Lelj.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE