Nič še, saj je komaj jesen prišla 🙂 Zima je lep letni čas, komaj čakam da pride. Cindy, vse najboljše !

poslano v temi :: Ali se kaj pripravljate na hladne dni?

Prizadeval si je, da sklene car separatni mir z Nemčijo, kar bi pomenilo, da bi bilo 70 nemških divizij, ki so se bojevale z Rusi, na razpolago za boj proti silam antante.

poslano v temi :: Григорий Ефимович Распутин, prerok

Dobra stara obdukcija pa je njuni pričevanji ovrgla. (Za manjkajoč ciankalij smo dobili relativno verjetno razlago in bodimo zadovoljni z njo 🙂, tako kot smo se sprijaznili z nepojasnenim izpuhtenjem oficirja Suchotina iz tragikomične zgodbe 😆). Zanemarimo vodo v pljučih in sledi mučenja ter se rajši posvetimo strelom. Predvsem tistemu v glavo, ki ne prihaja iz orozja ze znanih zarotnikov. Ta naj bi izviral iz Webley revolverja, kalibra 455, kakršnega je uporabljal takrat v St. Petersburgu stacioniran britanski agent Oswald Rayner, ki je bil (oh, kakšno naključje 🙂) Jussupov kolega v Oxfordu in je, mimogrede tudi pomagal pri snovanju Jussupove knjige o umoru. Omenila bi pa še dva vpletena agenta, eden je bil gospod špijon Steven Ally, ki se je rodil v eni od Jussupovih palač v blizini Moskve (njegov oče je bil eden izmed Felixovih učiteljev, kako je svet majhen, kajneda?) in drugi (ali pa tretji, kakor zelite) tajni agent John Scale. Webley: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Webley_IMG_6789.jpg/2560px-Webley_IMG_6789.jpg

poslano v temi :: Григорий Ефимович Распутин, prerok

Nobena skrivnost ni, da sta se o njunem domoljubnem dejanju dodobra razpisala Puriškevič in Jussupov, vsak s svojo knjigo 🙂. Toda zakaj? Sta hotela predstavit Rasputina kot neuničljivo beštijo, sebe kot velika domoljuba, ali pa, (predvsem!) zanikat vpletenost https://www.sis.gov.uk/ MI6 v zaroto?

poslano v temi :: Григорий Ефимович Распутин, prerok

Agan Čižmič je imel črno dušo; zakrivil je razen zgoraj označenih še mnogo drugih zločinov. Da bi ga ne zadela roka pravice, se je po vzetju Livna skrival. Patrole kranjskih faljtov so ga povsod iskale in ga še le dne 29. kimavca našle. Kristjanka jim je pokazala harem, v katerem je bil ta zločinec skrit. Vojaki so mu povedali, da imajo povelje ga zapreti, ter so ga zato pozivali v imenu postave, da naj gre z njimi. Čižmič je nato začel razgrajati in ker se ni dal nikakor zlepa odvesti, ampak se je zoperstavljal patroli, se je ta poslužila orožja in ga na glavi občutljivo ranila; rana je bila sicer grozna, a ne nevarna. Čižmič je legel na tla in ni hotel iti s patrolo. Kranjski fantje so bili torej primorani, nesti ga; a kako ga naj nesejo, ker je bil takov hrust in je bil z rokami okoli sebe, kakor da bi bil besen. Zvedeni naši fantje so si znali pomagati tudi v tem slučaju. Zgradili so nosilo, položili nanj Čižmiča in ga nesli v samostan Gorico, da se tam zasliši. Vojvoda Virtemberški in njegov pribočnik Albori, ki sta stanovala ondi, tolmač poročnik Panian 53. pešpolka, frančiškan in nekaj kranjskih fantov in bosenskih kristjanov je obkolilo Čižmiča. Na stavljena mu vprašanja ni hotel odgovarjati, ampak je trdovratno zrl pred se in pušil mirno dalje iz svojega čibuka (pipice), čisto nič se ne meneč za okoli stoječe. Kranjski fantje so ga potem odnesli v bolniščnico. Ko je ozdravel, se je pa vendar moral zagovarjati pred sodiščem zaradi mnogih zločinov, katerih je bil obdolžen in kateri so se mu tudi dokazali po pričah; zapadel je torej smrti, da se ustreli. Turki so se čudili tej smrtni obsodbi in vprašali: »Kakšno navado imate? Najprej zdravite človeka, potem ga pa ustrelite.« Bil je mož, kakor že povedano, velike, krepke postave od nog do glave in še v najboljših letih. Različno od svojih tovarišev je zeló nerad umrl. Na morišče ni hotel iti; legel je zopet na tla in se delal težkega, a vse mu ni nič pomagalo; vojaki so ga zgrabili in nesli na mesto, kjer se je moralo zadostiti pravici. Ko je imel že nekoliko svinca v životu, še ni padel, ampak je bil in mahal z rokami okoli sebe ter razgrajal, da je bilo vojakom res težko, ga zadeti v glavo ali v srce. Naposled so mu morali z jeklom pomagati na oni svet. Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski

poslano v temi :: BOSNA 1878

Spomenik spravi

poslano v temi :: Slikce za današnjo noč

Ja, ima smisel za skladnost, tale naš mladič 🙂

poslano v temi :: Slikce za današnjo noč

https://sl.wikipedia.org/wiki/Spomenik_%C5%BErtvam_vseh_vojn Spomenik spravi je 🙂

poslano v temi :: Slikce za današnjo noč

Toliko vem kot prej 😆 Zgleda pa vseeno fajn. Kje pa so ga postavili in kdo ga je kreiral?

poslano v temi :: Slikce za današnjo noč

Preprosto lepe. Kaj je na drugi?

poslano v temi :: Slikce za današnjo noč