16. JULIJ 1878
Feldcajgmojster Jožef baron Filipovič je dobil vrhovno poveljstvo nad okupacijskim zborom.
Ta je bil sestavljen iz štirih divizij.
3 divizije so bile združene v en armadni zbor kot glavna okupacijska armada.
Ena divizija je dobila nalogo, da ima iz Dalmacije prodirati v deželo.
Filipovič je začetkom zasedanja imel 70 000 mož.
S tem je imel zasesti deželo, ki je štela nad milijon prebivalcev, od katerih je bila več kot polovica zasedanju nasprotna.
Dežela je vsled goratega površja in deloma kraškega značaja za malo vojno bila kot nalašč ustvarjena.
Med mohamedanskim prebivalstvom je zlasti Hadži Loja hujskal na upor.
Albanec Muktija Efendi, v vojevanju izkušen mož, je pa organiziral čete, ki so štele 41 bataljonov s 77 topovi.
Polk 17 so pridelili glavni armadi, diviziji vojvode Württemberga in drugi gorski brigadi Salvator.
V brigadi sta bila poleg treh bataljonov polka 17 še 10. lovski bataljon in prva gorska baterija 1/X.
Feldcajgmojster Jožef baron Filipovič je dobil vrhovno poveljstvo nad okupacijskim zborom.
Ta je bil sestavljen iz štirih divizij.
3 divizije so bile združene v en armadni zbor kot glavna okupacijska armada.
Ena divizija je dobila nalogo, da ima iz Dalmacije prodirati v deželo.
Filipovič je začetkom zasedanja imel 70 000 mož.
S tem je imel zasesti deželo, ki je štela nad milijon prebivalcev, od katerih je bila več kot polovica zasedanju nasprotna.
Dežela je vsled goratega površja in deloma kraškega značaja za malo vojno bila kot nalašč ustvarjena.
Med mohamedanskim prebivalstvom je zlasti Hadži Loja hujskal na upor.
Albanec Muktija Efendi, v vojevanju izkušen mož, je pa organiziral čete, ki so štele 41 bataljonov s 77 topovi.
Polk 17 so pridelili glavni armadi, diviziji vojvode Württemberga in drugi gorski brigadi Salvator.
V brigadi sta bila poleg treh bataljonov polka 17 še 10. lovski bataljon in prva gorska baterija 1/X.
0
29. JULIJ 1878
V razdalji 150 kilometrov so naše čete prekoračile Savo in stopile na bosanska tla.
V prvi tretjini te čete je pri Stari Gradiški šel polk 17 črez Savo v Bosno.
V razdalji 150 kilometrov so naše čete prekoračile Savo in stopile na bosanska tla.
V prvi tretjini te čete je pri Stari Gradiški šel polk 17 črez Savo v Bosno.
0
31. JULIJ 1878
Württembergova divizija je z godbo na čelu vkorakala v Banjaluko.
Prvi bataljon polka 17 je šel na predstraže južno od Banjaluke.
Turška posadka je ob prihodu naših čet zapustila grad.
Turki so grdo gledali našo vojsko, četudi so se potuhnili.
Turki so le čakali, da glavne čete odidejo in ostane samo posadka, katere bi se lotili.
Na trgu v Banjiluki je bilo nenavadno malo sadja naprodaj.
Neki deček je prodajal hruške.
Tu je pristopil Turek in mu z nogo prekucnil košaro, ozmerjajoč ga, zakaj da džavrom sadje prodaja.
V bližini je bil stotnik Drenik.
Naglo je pristopil in prisolil Turku gorko zaušnico z besedami:
Tu imaš plačilo za tvojo ljubeznivost!
http://www.jobl.org/wp-content/uploads/turski_period_3.jpg
Württembergova divizija je z godbo na čelu vkorakala v Banjaluko.
Prvi bataljon polka 17 je šel na predstraže južno od Banjaluke.
Turška posadka je ob prihodu naših čet zapustila grad.
Turki so grdo gledali našo vojsko, četudi so se potuhnili.
Turki so le čakali, da glavne čete odidejo in ostane samo posadka, katere bi se lotili.
Na trgu v Banjiluki je bilo nenavadno malo sadja naprodaj.
Neki deček je prodajal hruške.
Tu je pristopil Turek in mu z nogo prekucnil košaro, ozmerjajoč ga, zakaj da džavrom sadje prodaja.
V bližini je bil stotnik Drenik.
Naglo je pristopil in prisolil Turku gorko zaušnico z besedami:
Tu imaš plačilo za tvojo ljubeznivost!
http://www.jobl.org/wp-content/uploads/turski_period_3.jpg
0
3. AVGUST 1878
Divizijski poveljnik Württemberg je pustil v Banjiluki pešpolk 22 pod generalom Šamcem in odšel z drugimi četami dalje proti Jajcu.
Največje težave je ob slabih potih povzročeval tren, dolga vrsta vozov z vsem potrebnim za čete.
Le s težavo je prvi dan še dospel tren za četami.
Dalje pa ni bilo mogoče.
Skozi 14 dni čete niso videle svoje prtljage.
Bilo je veliko delo, da sta sedma in osma stotnija, ki sta spremljali tren, ga sploh obvarovali in srečno pripeljali do Travnika.
Divizijski poveljnik Württemberg je pustil v Banjiluki pešpolk 22 pod generalom Šamcem in odšel z drugimi četami dalje proti Jajcu.
Največje težave je ob slabih potih povzročeval tren, dolga vrsta vozov z vsem potrebnim za čete.
Le s težavo je prvi dan še dospel tren za četami.
Dalje pa ni bilo mogoče.
Skozi 14 dni čete niso videle svoje prtljage.
Bilo je veliko delo, da sta sedma in osma stotnija, ki sta spremljali tren, ga sploh obvarovali in srečno pripeljali do Travnika.
0
4. AVGUST 1878
Zvečer so prednjim stražam nagajali turški jezdeci.
Našo ulansko patruljo, ki je jezdila proti sedlu pri Rogelju, so pri tej vasi sprejeli streli.
Bližal se je boj.
Tudi drugod so začeli mohamedanci napadati.
Največ so imeli uspeha mohamedanci z napadom na naše pri Maglaju, vzhodno od Roglja v dolini reke Bosne.
http://i.imgur.com/EUxBdQ4.png
Zvečer so prednjim stražam nagajali turški jezdeci.
Našo ulansko patruljo, ki je jezdila proti sedlu pri Rogelju, so pri tej vasi sprejeli streli.
Bližal se je boj.
Tudi drugod so začeli mohamedanci napadati.
Največ so imeli uspeha mohamedanci z napadom na naše pri Maglaju, vzhodno od Roglja v dolini reke Bosne.
http://i.imgur.com/EUxBdQ4.png
0
5. AVGUST 1878
Megleno jutro.
7.00
Naše čete so se odpravile na pot.
Spredaj je jezdil eskadron ulancev.
Za njimi je marširal prvi in tretji bataljon ter polovica drugega bataljona polka 17.
Za temi prednjimi četami se je premikala glavna kolona.
8.00
Zadeli so na Turke.
Od spredaj in od leve strani so pričeli Turki streljati.
Radi megle ni bilo mogoče videti sovražnika.
Med streljanjem sta zasvirali dve godbi cesarsko pesem.
Čete so se razvrstile v boj.
Prvi bataljon se je razprostrl na obeh straneh ceste.
Tu se je postavila tudi baterija 1/X.
Polovica drugega bataljona je imela služiti za rezervo.
Tretji bataljon je vedel polkovnik Prieger črez strmine na levi, da bi zajel sovražno desno krilo na Kragujevači planini.
Vse je želelo naglo priti do sovražnika.
Najtežje delo je imela deseta stotnija, katero je Prieger poslal nazaj v dolino, da pomaga prvemu bataljonu.
Tam so Turki imeli rdečo zastavo in so s posebno vnemo branili neko višino.
Ko je 10. stotnija splezala v dolino, se je tiho brez hrupa bližala sovražni postojanki.
Ko so bili dovolj blizu, je dal stotnik Drenik naenkrat ustreliti iz vseh pušk.
Sledil je grozovit krik in nato mrtvaška tihota.
Ko so naši prebredli potok, so našli 20 Turkov v krvi ležati.
Deloma so bili mrtvi, deloma ranjeni.
11.00
Glavni naskok se je izvršil, ko je megla izginila in ko je poveljnik Württemberg spoznal, da je sovražno središče pri hanu Kulenovič.
Ta han so sedaj z vso silo naskočili.
Pri hanu je bila turška zastava, za katero se je vnel pravi boj za življenje in smrt.
Celo ranjenci so skočili pokonci in zasadili neprevidnemu vojaku svoj handžar v prsa.
Naposled se je deseta stotnija polastila zastave in han je bil zavzet.
Tudi drugod so osvojili naši hišo za hišo in gonili Turke proti Jajcu.
Poldrugo uro je ostala brigada Salvator na bojišču.
V polku 17 so bili 4 mrtvi in 13 ranjenih.
Nadporočnik Doksat je bil ustreljen v trebuh in je v groznih mukah umrl.
Megleno jutro.
7.00
Naše čete so se odpravile na pot.
Spredaj je jezdil eskadron ulancev.
Za njimi je marširal prvi in tretji bataljon ter polovica drugega bataljona polka 17.
Za temi prednjimi četami se je premikala glavna kolona.
8.00
Zadeli so na Turke.
Od spredaj in od leve strani so pričeli Turki streljati.
Radi megle ni bilo mogoče videti sovražnika.
Med streljanjem sta zasvirali dve godbi cesarsko pesem.
Čete so se razvrstile v boj.
Prvi bataljon se je razprostrl na obeh straneh ceste.
Tu se je postavila tudi baterija 1/X.
Polovica drugega bataljona je imela služiti za rezervo.
Tretji bataljon je vedel polkovnik Prieger črez strmine na levi, da bi zajel sovražno desno krilo na Kragujevači planini.
Vse je želelo naglo priti do sovražnika.
Najtežje delo je imela deseta stotnija, katero je Prieger poslal nazaj v dolino, da pomaga prvemu bataljonu.
Tam so Turki imeli rdečo zastavo in so s posebno vnemo branili neko višino.
Ko je 10. stotnija splezala v dolino, se je tiho brez hrupa bližala sovražni postojanki.
Ko so bili dovolj blizu, je dal stotnik Drenik naenkrat ustreliti iz vseh pušk.
Sledil je grozovit krik in nato mrtvaška tihota.
Ko so naši prebredli potok, so našli 20 Turkov v krvi ležati.
Deloma so bili mrtvi, deloma ranjeni.
11.00
Glavni naskok se je izvršil, ko je megla izginila in ko je poveljnik Württemberg spoznal, da je sovražno središče pri hanu Kulenovič.
Ta han so sedaj z vso silo naskočili.
Pri hanu je bila turška zastava, za katero se je vnel pravi boj za življenje in smrt.
Celo ranjenci so skočili pokonci in zasadili neprevidnemu vojaku svoj handžar v prsa.
Naposled se je deseta stotnija polastila zastave in han je bil zavzet.
Tudi drugod so osvojili naši hišo za hišo in gonili Turke proti Jajcu.
Poldrugo uro je ostala brigada Salvator na bojišču.
V polku 17 so bili 4 mrtvi in 13 ranjenih.
Nadporočnik Doksat je bil ustreljen v trebuh in je v groznih mukah umrl.
0
7. AVGUST 1878
Bližali smo se po ozki soteski trdnjavi Jajce.
Najlepši del poti je bila soteska, po kateri teče reka Pliva v Vrbas in tvori malo pred izlivom jezerce.
Spredaj je marširal 10. lovski bataljon.
Kot rezerva prednjih čet je bil tretji bataljon in polovica drugega bataljona, deloma po cesti, deloma po drugi strani soteske.
Prvi bataljon je bil pri glavni koloni.
9.00
Pričeli so Turki z višin na desni strani streljati na naše prednje čete.
Pet stotnij je splezalo črez 100 metrov visoke stene na levi strani in napadla Turke.
Na planoti se je vnel hud boj.
Posebno nevaren je bil gozd na skrajni levici.
Streljalo se je zelo naglo.
Pri grmičevju je skočilo od zadaj na pešca pete stotnije Škodlarja Jakoba iz Kosez 5 Turkov.
S kopitom ga je udaril eden po glavi, da se mu je stemnilo pred očmi in se je omoten zvalil v grmovje.
Toda imel je trdo butico in omotica je naglo prešla.
Ko je videl pred seboj 5 Turkov, svojih pobijalcev, ga je zgrabila jeza.
Skočil je pokonci in s puškinim kopitom navalil na Turke, ki so mislili, da je on že mrtev.
Mlatil je po obritih glavah in, dasi je tudi sam bil zaboden v nogo, vendar je pobil vseh 5 Turkov.
Proti premočnemu sovražniku so se držale stotnije, da je naposled prišla pomoč.
Prvi bataljon je na prošnjo majorja Kerčka smel z dvema stotnijama v boj in je tako streljal na Turke, da so kar 320 mrtvih pustili na bojišču.
16.00
Boj pri Jajcu je bil končan.
Turki so bežali.
17.00
Prieger je sovražnika zasledujoč dospel do Jajca in videl, kako Turki beže iz trdnjave po cesti proti Travniku.
V polku 17 je bilo 9 mož mrtvih in 83 ranjenih.
Dasi so Turki svoje mrtve in ranjence navadno seboj odnesli, so vendar naši na bojišču zagrebli 342 Turkov.
https://cdn.globalauctionplatform.com/7b734576-8df4-437b-827c-a49d015bfb02/7727a163-2314-4ed0-82a9-a49e011c81fb/original.jpg
Bližali smo se po ozki soteski trdnjavi Jajce.
Najlepši del poti je bila soteska, po kateri teče reka Pliva v Vrbas in tvori malo pred izlivom jezerce.
Spredaj je marširal 10. lovski bataljon.
Kot rezerva prednjih čet je bil tretji bataljon in polovica drugega bataljona, deloma po cesti, deloma po drugi strani soteske.
Prvi bataljon je bil pri glavni koloni.
9.00
Pričeli so Turki z višin na desni strani streljati na naše prednje čete.
Pet stotnij je splezalo črez 100 metrov visoke stene na levi strani in napadla Turke.
Na planoti se je vnel hud boj.
Posebno nevaren je bil gozd na skrajni levici.
Streljalo se je zelo naglo.
Pri grmičevju je skočilo od zadaj na pešca pete stotnije Škodlarja Jakoba iz Kosez 5 Turkov.
S kopitom ga je udaril eden po glavi, da se mu je stemnilo pred očmi in se je omoten zvalil v grmovje.
Toda imel je trdo butico in omotica je naglo prešla.
Ko je videl pred seboj 5 Turkov, svojih pobijalcev, ga je zgrabila jeza.
Skočil je pokonci in s puškinim kopitom navalil na Turke, ki so mislili, da je on že mrtev.
Mlatil je po obritih glavah in, dasi je tudi sam bil zaboden v nogo, vendar je pobil vseh 5 Turkov.
Proti premočnemu sovražniku so se držale stotnije, da je naposled prišla pomoč.
Prvi bataljon je na prošnjo majorja Kerčka smel z dvema stotnijama v boj in je tako streljal na Turke, da so kar 320 mrtvih pustili na bojišču.
16.00
Boj pri Jajcu je bil končan.
Turki so bežali.
17.00
Prieger je sovražnika zasledujoč dospel do Jajca in videl, kako Turki beže iz trdnjave po cesti proti Travniku.
V polku 17 je bilo 9 mož mrtvih in 83 ranjenih.
Dasi so Turki svoje mrtve in ranjence navadno seboj odnesli, so vendar naši na bojišču zagrebli 342 Turkov.
https://cdn.globalauctionplatform.com/7b734576-8df4-437b-827c-a49d015bfb02/7727a163-2314-4ed0-82a9-a49e011c81fb/original.jpg
0
9. AVGUST 1878
Naše čete so odmarširale iz Jajca proti Travniku, središču Bosne in nekdanjemu glavnemu mestu.
Naše čete so odmarširale iz Jajca proti Travniku, središču Bosne in nekdanjemu glavnemu mestu.
0
11. AVGUST 1878
Mesto je naše čete zelo prijazno sprejelo.
Šest tednov je ostal polk 17 v Travniku.
Mesto je naše čete zelo prijazno sprejelo.
Šest tednov je ostal polk 17 v Travniku.
0
19. AVGUST 1878
Filipovič je zavzel Sarajevo, glavno mesto Bosne.
Brigada Samec je v Banjiluki odbila zahrbten turški napad.
Povsod po deželi je še nevarno vrelo, zato je vojna uprava, da prepreči kako nesrečo, zvišala čete tako, da je imel Filipovič namesto treh divizij zdaj 10 divizij.
Vsega skupaj je bilo za Bosno pripravljenih 260 000 mož.
Vojvoda Württemberg je postal feldcajgmojster in poveljnik prvega armadnega zbora.
Njegovo divizijo je prevzel general Müller.
https://i.pinimg.com/564x/2c/60/bc/2c60bc5a606591bd3936f4da31d5f0e8.jpg
Filipovič je zavzel Sarajevo, glavno mesto Bosne.
Brigada Samec je v Banjiluki odbila zahrbten turški napad.
Povsod po deželi je še nevarno vrelo, zato je vojna uprava, da prepreči kako nesrečo, zvišala čete tako, da je imel Filipovič namesto treh divizij zdaj 10 divizij.
Vsega skupaj je bilo za Bosno pripravljenih 260 000 mož.
Vojvoda Württemberg je postal feldcajgmojster in poveljnik prvega armadnega zbora.
Njegovo divizijo je prevzel general Müller.
https://i.pinimg.com/564x/2c/60/bc/2c60bc5a606591bd3936f4da31d5f0e8.jpg
0
17. SEPTEMBER 1878
Sedma divizija je dobila nalogo, naj prodira proti trdnjavi Livno in jo zasede.
Polkovnik Prieger je vodil prvi in tretji bataljon polka 17 kot samostojen oddelek proti Livnu.
Pridelili so mu še eškadron in gorsko baterijo.
Drugi bataljon je ostal pri brigadi.
Sedma divizija je dobila nalogo, naj prodira proti trdnjavi Livno in jo zasede.
Polkovnik Prieger je vodil prvi in tretji bataljon polka 17 kot samostojen oddelek proti Livnu.
Pridelili so mu še eškadron in gorsko baterijo.
Drugi bataljon je ostal pri brigadi.
0
26. SEPTEMBER 1878
Trdnjavo Livno so okoli in okoli oblegli.
Vneli so se po kraševiti okolici srditi boji.
Po polnoči so poskusili Turki prodreti.
Dve stotniji sta napad zavrnili.
Naslednji dan je ukazal Württemberg trdnjavo obstreljevati.
Ponoči so Turki zopet poskusili pobegniti.
Zopet so zadeli na naše, ki so jih zapodili v mesto nazaj.
V jutro 28. septembra se je trdnjava udala.
Pred Livnom je našim vojakom burja brila in gnala mrzel dež v obraz in skozi obleko.
24 ur so bili brez jedi.
Prezebali so in trpeli lakoto in žejo.
V polku 17 sta bila 2 mrtva in 15 ranjenih pri zavzetju trdnjave.
Prvi in tretji bataljon polka 17 sta zasedla grad in mesto.
https://lh5.googleusercontent.com/-pDlKLKmKx5g/VHBKEZU2ReI/AAAAAAAAAEg/DDtQ8X_GpY4/w800-h800/1878%2BLivno.jpg
Trdnjavo Livno so okoli in okoli oblegli.
Vneli so se po kraševiti okolici srditi boji.
Po polnoči so poskusili Turki prodreti.
Dve stotniji sta napad zavrnili.
Naslednji dan je ukazal Württemberg trdnjavo obstreljevati.
Ponoči so Turki zopet poskusili pobegniti.
Zopet so zadeli na naše, ki so jih zapodili v mesto nazaj.
V jutro 28. septembra se je trdnjava udala.
Pred Livnom je našim vojakom burja brila in gnala mrzel dež v obraz in skozi obleko.
24 ur so bili brez jedi.
Prezebali so in trpeli lakoto in žejo.
V polku 17 sta bila 2 mrtva in 15 ranjenih pri zavzetju trdnjave.
Prvi in tretji bataljon polka 17 sta zasedla grad in mesto.
https://lh5.googleusercontent.com/-pDlKLKmKx5g/VHBKEZU2ReI/AAAAAAAAAEg/DDtQ8X_GpY4/w800-h800/1878%2BLivno.jpg
0
19. OKTOBER 1878
Pravi boji so bili končani.
Upravo zasedenih dežel je prevzela vojska.
Stotnik Drenik je imel vrhovno nadzorstvo nad sodstvom.
Jeseni 1878 so začeli graditi cesto, ki je vezala Livno z ostalo Bosno.
Delali so vojaki, ki so ob cesti zgradili koče, da so med delom kar na cesti prebivali.
V 6 tednih je bila cesta gotova in s tem zveza z morjem in Dalmacijo.
Pravi boji so bili končani.
Upravo zasedenih dežel je prevzela vojska.
Stotnik Drenik je imel vrhovno nadzorstvo nad sodstvom.
Jeseni 1878 so začeli graditi cesto, ki je vezala Livno z ostalo Bosno.
Delali so vojaki, ki so ob cesti zgradili koče, da so med delom kar na cesti prebivali.
V 6 tednih je bila cesta gotova in s tem zveza z morjem in Dalmacijo.
0
1. JANUAR 1879
Načelnik politične uprave v Bosni in Hercegovini je postal poveljujoči general vojvoda Viljem Virtemberški.
Polk 17 je bil v goratih zahodnih krajih Bosne blizu dalmatinske meje.
Prvi in drugi bataljon sta bila v Livnem, tretji bataljon pa v Glamoču.
Glamoč je imel 300 hiš.
Med boji so prebivalci pobegnili v Dalmacijo.
Večje prazne hiše so dali za stanovanja vojakom.
Hiše so bile brez stropa in lesenih tla.
Strop so vojaki napravili iz dreves v bližnjem gozdu.
Iz debel so napravili tramove in jih položili počrez na stene.
Iz vrbovja so spletli strop in ga položili na tramove ter ga po vrhu zamazali z ilovico.
Tudi peči so vojaki sami napravili.
Kruh so sami pekli in ga dajali domačinom.
Vsled slabih stanovanjskih razmer po zimi je veliko ljudi bolehalo in je obstojala nevarnost, da se kužne bolezni zanesejo med vojaštvo.
Drenik je ukazal ljudem v okuženih hišah, da se preselijo.
Tako so pri bataljonu v zimi 1878/1879 umrli le 4 vojaki.
Pri stotniku Dreniku se je vdova pritožila proti turškemu begu.
Ta ji je vzel kravo pod pretvezo, da jo je kupil od njenega umrlega moža.
Spor je imel soditi še stari turški sodnik.
Drenik je spoznal, da sta beg in sodnik domenjena.
Posegel je vmes in prisodil kravo vdovi.
Drenik je obiskal turške ječe.
V ječah je bilo polno zaprtih, ki še niso bili zaslišani ali jim ni bila izrečena sodba.
V ječah je bilo veliko pomanjkanje.
Drenik je jetnike na hitro zaslišal in jih večino izpustil.
Za ostale je ukazal turškemu sodniku, naj v dveh dneh po še vedno veljavnih turških zakonih izreče sodbo.
Spomladi 1879 so častniki polka 17 vršili ljudsko štetje v Bosni.
Ljudje so bili nezaupni in niso hoteli povedati pravih podatkov.
Mnogi niso razumeli za kaj gre ali niso znali odgovarjati na vprašanja.
Nekateri sploh niso imeli imena.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Glamo%C4%8D_Fortress_South.JPG/1200px-Glamo%C4%8D_Fortress_South.JPG
Načelnik politične uprave v Bosni in Hercegovini je postal poveljujoči general vojvoda Viljem Virtemberški.
Polk 17 je bil v goratih zahodnih krajih Bosne blizu dalmatinske meje.
Prvi in drugi bataljon sta bila v Livnem, tretji bataljon pa v Glamoču.
Glamoč je imel 300 hiš.
Med boji so prebivalci pobegnili v Dalmacijo.
Večje prazne hiše so dali za stanovanja vojakom.
Hiše so bile brez stropa in lesenih tla.
Strop so vojaki napravili iz dreves v bližnjem gozdu.
Iz debel so napravili tramove in jih položili počrez na stene.
Iz vrbovja so spletli strop in ga položili na tramove ter ga po vrhu zamazali z ilovico.
Tudi peči so vojaki sami napravili.
Kruh so sami pekli in ga dajali domačinom.
Vsled slabih stanovanjskih razmer po zimi je veliko ljudi bolehalo in je obstojala nevarnost, da se kužne bolezni zanesejo med vojaštvo.
Drenik je ukazal ljudem v okuženih hišah, da se preselijo.
Tako so pri bataljonu v zimi 1878/1879 umrli le 4 vojaki.
Pri stotniku Dreniku se je vdova pritožila proti turškemu begu.
Ta ji je vzel kravo pod pretvezo, da jo je kupil od njenega umrlega moža.
Spor je imel soditi še stari turški sodnik.
Drenik je spoznal, da sta beg in sodnik domenjena.
Posegel je vmes in prisodil kravo vdovi.
Drenik je obiskal turške ječe.
V ječah je bilo polno zaprtih, ki še niso bili zaslišani ali jim ni bila izrečena sodba.
V ječah je bilo veliko pomanjkanje.
Drenik je jetnike na hitro zaslišal in jih večino izpustil.
Za ostale je ukazal turškemu sodniku, naj v dveh dneh po še vedno veljavnih turških zakonih izreče sodbo.
Spomladi 1879 so častniki polka 17 vršili ljudsko štetje v Bosni.
Ljudje so bili nezaupni in niso hoteli povedati pravih podatkov.
Mnogi niso razumeli za kaj gre ali niso znali odgovarjati na vprašanja.
Nekateri sploh niso imeli imena.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Glamo%C4%8D_Fortress_South.JPG/1200px-Glamo%C4%8D_Fortress_South.JPG
0
27. APRIL 1879
Srebrna poroka cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete Avstrijske.
V Livnem so blagoslovili novo polkovno zastavo in staro zastavo poslali v šempetrsko cerkev v Ljubljano.
Delo polka 17 je v Livnem in v Glamaču našlo priznanje pri prebivalstvu, celo pri mohamedancih.
https://i.pinimg.com/564x/31/a5/56/31a556b497422b38bb18690a443bc872.jpg
Srebrna poroka cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete Avstrijske.
V Livnem so blagoslovili novo polkovno zastavo in staro zastavo poslali v šempetrsko cerkev v Ljubljano.
Delo polka 17 je v Livnem in v Glamaču našlo priznanje pri prebivalstvu, celo pri mohamedancih.
https://i.pinimg.com/564x/31/a5/56/31a556b497422b38bb18690a443bc872.jpg
0
20. SEPTEMBER 1879
Odličnejši mohamedanci iz Livna so izročili polkovniku Priegerju spomenico:
Neizmerno veselje in največje zadovoljstvo vlada v srcih vsega mohamedanskega prebivalstva, starega in mladega.
Komaj najdemo primernih besed,
da se zahvalimo milostnemu vojaškemu poveljniku,
ki nam je omogočil,
da smo nemoteno tako kot doslej zadostili našim verskim šegam in navadam ob praznikih ramazana in bajrama.
Da,
poveljnik je še celo več storil,
kakor si je kdo izmed nas mogel kdaj želeti.
Mohamedansko prebivalstvo je zvesto in vdano svojemu najmilostljivejšemu vladarju in iskreno moli k Najvišjemu.
Bog ohrani našega najmilostljivejšega cesarja in kralja Franca Jožefa,
njegovo visoko hišo,
njegove hrabre vojskovodje in njegovo hrabro vojsko.
Enoglasno vzklikamo:
Naš najmilostljivejši cesar Franc Jožef I. naj živi!
Podpisani zastopniki in duhovniki mohamedanskega prebivalstva prosijo c. kr. vojaško krajevno poveljstvo,
da te njih iskrene želje predloži pred tron Njegovega Veličanstva najmilostnejšega cesarja in kralja Franca Josipa I.
Mustajbeg Lakričič, c. kr. okrajni predstojnik
Kasim Effendija, c. kr. okrajni sodnik
Ali Aga Čižmič, mestni svetovalec
https://i1.wp.com/livideo.info/blog/wp-content/uploads/2012/10/nacelnici.jpg?resize=640%2C251
Odličnejši mohamedanci iz Livna so izročili polkovniku Priegerju spomenico:
Neizmerno veselje in največje zadovoljstvo vlada v srcih vsega mohamedanskega prebivalstva, starega in mladega.
Komaj najdemo primernih besed,
da se zahvalimo milostnemu vojaškemu poveljniku,
ki nam je omogočil,
da smo nemoteno tako kot doslej zadostili našim verskim šegam in navadam ob praznikih ramazana in bajrama.
Da,
poveljnik je še celo več storil,
kakor si je kdo izmed nas mogel kdaj želeti.
Mohamedansko prebivalstvo je zvesto in vdano svojemu najmilostljivejšemu vladarju in iskreno moli k Najvišjemu.
Bog ohrani našega najmilostljivejšega cesarja in kralja Franca Jožefa,
njegovo visoko hišo,
njegove hrabre vojskovodje in njegovo hrabro vojsko.
Enoglasno vzklikamo:
Naš najmilostljivejši cesar Franc Jožef I. naj živi!
Podpisani zastopniki in duhovniki mohamedanskega prebivalstva prosijo c. kr. vojaško krajevno poveljstvo,
da te njih iskrene želje predloži pred tron Njegovega Veličanstva najmilostnejšega cesarja in kralja Franca Josipa I.
Mustajbeg Lakričič, c. kr. okrajni predstojnik
Kasim Effendija, c. kr. okrajni sodnik
Ali Aga Čižmič, mestni svetovalec
https://i1.wp.com/livideo.info/blog/wp-content/uploads/2012/10/nacelnici.jpg?resize=640%2C251
0
12. OKTOBER 1879
Prišel je vrhovni zapovednik Württemberg v Livno in sporočil, da polk 17 pride v prvo garnizijo na Dunaj.
Prišel je vrhovni zapovednik Württemberg v Livno in sporočil, da polk 17 pride v prvo garnizijo na Dunaj.
0
2. NOVEMBER 1879
Pri frančiškanih na Gorici pri Livnem so se vojaki udeležili svete maše zadušnice za padle vojake in odkrili spomenik padlim vojakom.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Livno-Crkva_i_Samostan_1879.jpg/240px-Livno-Crkva_i_Samostan_1879.jpg
Pri frančiškanih na Gorici pri Livnem so se vojaki udeležili svete maše zadušnice za padle vojake in odkrili spomenik padlim vojakom.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Livno-Crkva_i_Samostan_1879.jpg/240px-Livno-Crkva_i_Samostan_1879.jpg
0
21. NOVEMBER 1879
Polk 17 je odšel iz Livna v Split in nato z ladjo v Trst.
Iz Trsta so odšli z vlakom v Ljubljano.
Polk 17 je odšel iz Livna v Split in nato z ladjo v Trst.
Iz Trsta so odšli z vlakom v Ljubljano.
0
26. NOVEMBER 1879
Zvečer ob 1830 je Ljubljana sprejela polk 17.
Od kolodvora do vojašnice se je trlo ljudstva, ki je hitelo pozdraviti vojake.
Iz hiš so vihrale v pozdrav zastave.
Na Dunajski cesti je bil postavljen slavolok.
En slovenski in en nemški član odbora meščanstva sta pozdravila polk na kolodvoru.
Zastavonoša je nagnil zastavo in gospodična Jamšek je na njo pritrdila srebrn lovorov venec.
Na belo zeleno barvanih trakovih so stala imena Rogelje, Jajce in Livno.
Drugi dan zvečer je mesto dalo častnikom in moštvu velikansko večerjo za 800 oseb na starem strelišču.
Ko je župan pozdravil vojaštvo, se je dvignil polkovnik Prieger in govoril:
Sicer vojaštvo v celi armadi po enakih načelih in predpisih izobražuje,
vendar so uspehi v raznih časih in pri raznih napadih različni.
Kranjski polk se je,
odkar obstaja,
vedno izvrstnega izkazal,
posebno v vojni.
V vojnah v letih 1848, 1849, 1859 in 1866 se je brez izjeme tako hrabro in vztrajno držal,
da niso le službeno tega pripoznali,
ampak so celo tuji pisatelji kakor general Wilisen,
v posameznih slučajih to še posebej povdarili.
Ta vojna sposobnost,
ki nikoli ne odpove,
ima posebno ta vzrok,
ker so vojaki tega polka sinovi zvestega in krepkega slovenskega naroda.
Izboren vojnik je v njih krvi in tako bo ostalo,
če Bog hoče,
tudi v bodoče.
Tri dni so uživali kranjski fantje slavo v Ljubljani.
Slava je šla po deželi in vsi si znali pesem o zasedanju Bosne:
Vsi cesarji in vsi kralji v Berolinu vkup so se zbrali…
http://www.spodnjepodravci.si/Storage/Images/Img_00001992.gif
Zvečer ob 1830 je Ljubljana sprejela polk 17.
Od kolodvora do vojašnice se je trlo ljudstva, ki je hitelo pozdraviti vojake.
Iz hiš so vihrale v pozdrav zastave.
Na Dunajski cesti je bil postavljen slavolok.
En slovenski in en nemški član odbora meščanstva sta pozdravila polk na kolodvoru.
Zastavonoša je nagnil zastavo in gospodična Jamšek je na njo pritrdila srebrn lovorov venec.
Na belo zeleno barvanih trakovih so stala imena Rogelje, Jajce in Livno.
Drugi dan zvečer je mesto dalo častnikom in moštvu velikansko večerjo za 800 oseb na starem strelišču.
Ko je župan pozdravil vojaštvo, se je dvignil polkovnik Prieger in govoril:
Sicer vojaštvo v celi armadi po enakih načelih in predpisih izobražuje,
vendar so uspehi v raznih časih in pri raznih napadih različni.
Kranjski polk se je,
odkar obstaja,
vedno izvrstnega izkazal,
posebno v vojni.
V vojnah v letih 1848, 1849, 1859 in 1866 se je brez izjeme tako hrabro in vztrajno držal,
da niso le službeno tega pripoznali,
ampak so celo tuji pisatelji kakor general Wilisen,
v posameznih slučajih to še posebej povdarili.
Ta vojna sposobnost,
ki nikoli ne odpove,
ima posebno ta vzrok,
ker so vojaki tega polka sinovi zvestega in krepkega slovenskega naroda.
Izboren vojnik je v njih krvi in tako bo ostalo,
če Bog hoče,
tudi v bodoče.
Tri dni so uživali kranjski fantje slavo v Ljubljani.
Slava je šla po deželi in vsi si znali pesem o zasedanju Bosne:
Vsi cesarji in vsi kralji v Berolinu vkup so se zbrali…
http://www.spodnjepodravci.si/Storage/Images/Img_00001992.gif
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
20. SEPTEMBER 1879Odličnejši mohamedanci iz Livna so izročili polkovniku Priegerju spomenico:
Neizmerno veselje in največje zadovoljstvo vlada v srcih vsega mohamedanskega prebivalstva, starega in mladega.
Komaj najdemo primernih besed,
da se zahvalimo milostnemu vojaškemu poveljniku,
ki nam je omogočil,
da smo nemoteno tako kot doslej zadostili našim verskim šegam in navadam ob praznikih ramazana in bajrama.
Da,
poveljnik je še celo več storil,
kakor si je kdo izmed nas mogel kdaj želeti.
Mohamedansko prebivalstvo je zvesto in vdano svojemu najmilostljivejšemu vladarju in iskreno moli k Najvišjemu.
Bog ohrani našega najmilostljivejšega cesarja in kralja Franca Jožefa,
njegovo visoko hišo,
njegove hrabre vojskovodje in njegovo hrabro vojsko.
Enoglasno vzklikamo:
Naš najmilostljivejši cesar Franc Jožef I. naj živi!
Podpisani zastopniki in duhovniki mohamedanskega prebivalstva prosijo c. kr. vojaško krajevno poveljstvo,
da te njih iskrene želje predloži pred tron Njegovega Veličanstva najmilostnejšega cesarja in kralja Franca Josipa I.
Mustajbeg Lakričič, c. kr. okrajni predstojnik
Kasim Effendija, c. kr. okrajni sodnik
Ali Aga Čižmič, mestni svetovalec
https://i1.wp.com/livideo.info/blog/wp-content/uploads/2012/10/nacelnici.jpg?resize=640%2C251
Agan Čižmič je imel črno dušo; zakrivil je razen zgoraj označenih še mnogo drugih zločinov. Da bi ga ne zadela roka pravice, se je po vzetju Livna skrival. Patrole kranjskih faljtov so ga povsod iskale in ga še le dne 29. kimavca našle.
Kristjanka jim je pokazala harem, v katerem je bil ta zločinec skrit. Vojaki so mu povedali, da imajo povelje ga zapreti, ter so ga zato pozivali v imenu postave, da naj gre z njimi. Čižmič je nato začel razgrajati in ker se ni dal nikakor zlepa odvesti, ampak se je zoperstavljal patroli, se je ta poslužila orožja in ga na glavi občutljivo ranila; rana je bila sicer grozna, a ne nevarna.
Čižmič je legel na tla in ni hotel iti s patrolo. Kranjski fantje so bili torej primorani, nesti ga; a kako ga naj nesejo, ker je bil takov hrust in je bil z rokami okoli sebe, kakor da bi bil besen. Zvedeni naši fantje so si znali pomagati tudi v tem slučaju. Zgradili so nosilo, položili nanj Čižmiča in ga nesli v samostan Gorico, da se tam zasliši.
Vojvoda Virtemberški in njegov pribočnik Albori, ki sta stanovala ondi, tolmač poročnik Panian 53. pešpolka, frančiškan in nekaj kranjskih fantov in bosenskih kristjanov je obkolilo Čižmiča. Na stavljena mu vprašanja ni hotel odgovarjati, ampak je trdovratno zrl pred se in pušil mirno dalje iz svojega čibuka (pipice), čisto nič se ne meneč za okoli stoječe. Kranjski fantje so ga potem odnesli v bolniščnico.
Ko je ozdravel, se je pa vendar moral zagovarjati pred sodiščem zaradi mnogih zločinov, katerih je bil obdolžen in kateri so se mu tudi dokazali po pričah; zapadel je torej smrti, da se ustreli. Turki so se čudili tej smrtni obsodbi in vprašali: »Kakšno navado imate? Najprej zdravite človeka, potem ga pa ustrelite.«
Bil je mož, kakor že povedano, velike, krepke postave od nog do glave in še v najboljših letih. Različno od svojih tovarišev je zeló nerad umrl.
Na morišče ni hotel iti; legel je zopet na tla in se delal težkega, a vse mu ni nič pomagalo; vojaki so ga zgrabili in nesli na mesto, kjer se je moralo zadostiti pravici.
Ko je imel že nekoliko svinca v životu, še ni padel, ampak je bil in mahal z rokami okoli sebe ter razgrajal, da je bilo vojakom res težko, ga zadeti v glavo ali v srce. Naposled so mu morali z jeklom pomagati na oni svet.
Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
06.10.2017 ob 6:58
Vojna je skoro uničila turško oblast v Evropi.
S tem ni bila zadovoljna Anglija.
Zato so evropske velevlasti svetoštefanske mirovne pogoje na Berolinskem kongresu pregledale in izpremenile.
Turčija je na Berolinskem kongresu sporazumno z velesilami dovolila Avstriji zasesti Bosno in Hercegovino.
Bosna in Hercegovina sta bili v vednih notranjih bojih izkrvaveli.
Po svoji legi med hrvaškimi deželami, Dalmacijo in Slavonijo sta pripadli Avstriji.
Bilo je le primerno zaokroženje državnih mej na jugu, ko je Avstrija zasedla kraljestvo Bosno in Hercegovino.
Avstrijski zunanji minister grof Julij Andrasy si je zasedanje mislil, da bo lahko.
Drugega mnenja so bili vojaški krogi.