To bo pa ena druga knjiga.

Verjetno ima isti koren kot kurent po katerem je nastala beseda 🤐 ki je pomenila veselo deklico. Celo Nemci so so sposodili to besedo in jo spremenili v hore. Škoda ker ima danes drugačen pomen.

V hiši in okrog doma je bilo delovno področje žene, ki je vodila in opravljala domača dela. S hčerami je v srednjem in novem veku skrbela za obleko zase in za družino. Zlasti po zimi so ženske predle, tkale, vezle in šivale. V hiši je bilo tudi po 6 kolovratov. Poleg graških in bruseljskih čipk so klekljale navadne, fine domače in idrijske čipke. Meščanke so rade hodile NA PREJO kot na eno glavnih priložnosti in eno prvotnih oblik družabnega življenja. Na kmetih in v mestu je bila to prilika, kjer se je mladina shajala in so se snovale vezi za celo življenje. Zbirali so se nekajkrat na teden. S šalami in pripovedovanjem so si krajšali zimske večere. Za predico je sedel njen oboževalec, ki je čistil pezdir z naročja dekleta. Pri slabi luči je to dovedlo tudi so večjih ali manjših predrznosti. Na prejo so hodila dekleta, njihove matere, omožene žene in vdove. Večer se je zaključil s petjem in plesom. Pranje, likanje, molža, oskrbovanje hleva, ribanje poda, vlivanje sveč lojevk, peka kruha, pitanje živali so v imovitejših družinah prepuščale žene deklam. V takih hišah so se ženske v zabavo ukvarjale bolj s finejšimi ročnimi deli, z risanjem, slikanjem, petjem, glasbo, rejo redkejših udomačenih živali kot so bili sokoli, veverice, opice, hermelini, kune, papige, jeleni, srne in ptice pevke. Pes je bil le za varuha in stražo. Mačka je bila le za lov miši. Graščakinja iz Štajerske je vodila s seboj enoletnega udomačenega vepra, ki se je krotko vlegel, če si ga božal. Leta 1750 je komendator nemškega viteškega reda imel v utici na verigi medveda, ki ga je dobil mladega in je bil krotek. Spomladi so se dečki igrali ž njim, pri tem so pa enega sunili proti medvedu. Ta ga je popadel in odvlekel v utico. Komendator je medveda takoj ustrelil, a bilo je že prepozno, ker je bil otrok tako obgrizen, da je ranam podlegel. Žena naj bi doma skrbela tudi za bolne in betežne. Od nje so pričakovali zdravstvenega znanja, da je vedela ravnati z ranjenci, pripravljati mazila in zdravila, da je poznala in nabirala zdravilna zelišča in koreninice. Poročile so se mlade, zaročili so jih že kot otroke po volji staršev in želji sorodnikov. Do ločitve je prišlo redko, ker so cerkveni zakoni to le izjemoma dopuščali. Pač pa so šli zakonci pogosti via facti narazen. Družine so imele mnogo otrok. Vendar je bila zaradi slabih higienskih razmer umrljivost tolikšna, da jih je malo preživelo starše.