19.12.1 Naslednji teden popoldne so uradniki priredili svojo šlitado na Posavje. Moški, ki so vodili sanke, so bili oblečeni kot Židinje, ostali pa kot Židje. Ustavili so se pri Savskem Mihu, tam večerjali in se ob sedmih vrnili v mesto in pozdravili deželnega glavarja. Sank je bilo 13, vsake sta spremljala dva jezdeca z baklami. Od nekdaj se je pozimi drsala mladina. Od odraslih so šli prvotno na led le moški. Znano drsališče je bilo na Kernu v Trnovem. Tam so vpeljali drsanje z drsalkami Francozi. Prej so si navezovali na čevlje svinjska rebra. V novejšem času je izdeloval Hofman lične, z jermeni opremljene drsalke z železno klino, vstavljeno v les.

Aja, ne vzemi tistih klicajev tako hudo, res pa je da se v takih temah hitro pokaže moj čustveni naboj, sploh ko gre za nedolžne nič krive otroke. Šele pred kratkim sem izvedela za ormoški grad in dogajanje v njem po vojni, da ti srče poči 🙁

Lahko poveš kaj več, prosim?

Po očetovi strani imam talce, taboriščnike in veliko pobitih, po mamini pa partizane. Pa vseeno trdim, da ni vse črno belo. V vojni ni poražencev in zmagovalcev, ampak tragične usode in nedolžne žrtve. V sorodstvu imamo tudi primer, ko je bil en brat partizan s činom, drug pa je padel kot domobranec. Slovenska usoda pač, ki si je praviloma nisi mogel sam krojiti. Medvojni in povojni poboji so bili, povečini nad nedolžnim prebivalstvom. To je dejstvo in resnica.

Kaj bi bilo, če bi bilo, jalovo razmišljanje! Bilo je in dejstva obstajajo, vojna vihra in povojni obračun, ter veliko prirejene zgodovine!

Te so pa v glavnem iz Ljubljane priselili tja. To se pa ve. Nekaj zblod so pa celo uspeli tam znovačit 😛

In še malo http://www.grboslovje.si/novice/article_2014_7_11_0007.php grboslovja