Od tega zgoraj navedenega pa res nič. Drugače pa se bojim marsičesa. A se trudim iti v življenu prek svojih strahov.
1
To je zelo globoko filozofsko vprašanje o vrednotah, stiskah in tem, kaj za posameznika pomeni "izpolnjeno življenje". Če obravnavamo obe možnosti, vsaka prinaša svoj specifičen strah:
1. Prvi scenarij: Neživeto življenje (zgrešena bistva zaradi prihodnosti, ki je ni bilo)
Tukaj je največji strah obžalovanje. Investiranje denarja pomeni odrekanje v sedanjosti za boljšo prihodnost. Če se odpoveš medosebnim odnosom (partnerka, otroci), užitkom (seks) in celo drobnim vsakodnevnim radostim (kavica, sprostitev ob televiziji), vso svojo življenjsko energijo vlagaš v "jutri". Če tega "jutri" ni, ker umreš mlad, se izkaže, da si žrtvoval edino stvar, ki si jo dejansko imel – sedanjost. Strah tukaj izvira iz spoznanja, da si bil le opazovalec življenja, ne pa njegov udeleženec.
2. Drugi scenarij: Preživetje na koncu poti (starost v pomanjkanju)
Tukaj je največji strah ranljivost in nesreča v starosti. Če dočakaš visoko starost brez denarja, se soočaš s fizično nemočjo, izgubo samostojnosti, zdravstvenimi težavami in morebitno revščino ali bremenom za druge. Vendar pa ima ta scenarij ključno prednost: življenje si dejansko živpel. Imel si priložnost ljubiti, izkusiti odnose, svet, drobne trenutke in vse tisto, kar dela človeško izkušnjo bogato.
Kateri strah je večji?
Če vprašanje postavimo z vidika človeške psihologije, je prvi scenarij za večino ljudi precej bolj strašljiv.
Denar je zgolj orodje za življenje, ne pa življenje samo. Biti star in brez denarja je nedvomno težko in naporno, a spomini, izkušnje in odnosi, ki si jih ustvaril skozi desetletja, ostanejo z tabo. Umreti mlad z polnim bančnim računom, a popolnoma praznim izkustvenim listom, pa pomeni, da si zgrešil sam smisel obstoja.
1. Prvi scenarij: Neživeto življenje (zgrešena bistva zaradi prihodnosti, ki je ni bilo)
Tukaj je največji strah obžalovanje. Investiranje denarja pomeni odrekanje v sedanjosti za boljšo prihodnost. Če se odpoveš medosebnim odnosom (partnerka, otroci), užitkom (seks) in celo drobnim vsakodnevnim radostim (kavica, sprostitev ob televiziji), vso svojo življenjsko energijo vlagaš v "jutri". Če tega "jutri" ni, ker umreš mlad, se izkaže, da si žrtvoval edino stvar, ki si jo dejansko imel – sedanjost. Strah tukaj izvira iz spoznanja, da si bil le opazovalec življenja, ne pa njegov udeleženec.
2. Drugi scenarij: Preživetje na koncu poti (starost v pomanjkanju)
Tukaj je največji strah ranljivost in nesreča v starosti. Če dočakaš visoko starost brez denarja, se soočaš s fizično nemočjo, izgubo samostojnosti, zdravstvenimi težavami in morebitno revščino ali bremenom za druge. Vendar pa ima ta scenarij ključno prednost: življenje si dejansko živpel. Imel si priložnost ljubiti, izkusiti odnose, svet, drobne trenutke in vse tisto, kar dela človeško izkušnjo bogato.
Kateri strah je večji?
Če vprašanje postavimo z vidika človeške psihologije, je prvi scenarij za večino ljudi precej bolj strašljiv.
Denar je zgolj orodje za življenje, ne pa življenje samo. Biti star in brez denarja je nedvomno težko in naporno, a spomini, izkušnje in odnosi, ki si jih ustvaril skozi desetletja, ostanejo z tabo. Umreti mlad z polnim bančnim računom, a popolnoma praznim izkustvenim listom, pa pomeni, da si zgrešil sam smisel obstoja.
-2
A te bo kdo še vprašal? Prej držal s prikupnostjo, da bos kaj jim pustil. Največja jeb*a, ko jim nič ne. 😁☺️
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
05.10.2026 ob 8:36
ali
vas bi bilo bolj strah, da bi umrli stari in brez denarja?