PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

CERKLJANSKA PRIPOVEDOVANJA


lelj :: 02.03.2018 ob 15:47
VIR:

LET V LUNINO SENCO
Pavel Medvešček
Taura 2006
Nova Gorica

Vrharjem in graparjem,
brdarjem in osojarjem,
ravničarjem in robarjem,
mlakarjem in pustinarjem,
navasarjem in pustotarjem.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
ČRNO NA RDEČIH KOCKAH:

vednonesramen
Mačka
lelj :: 02.03.2018 ob 15:48
1. TROČAN

Ko je Aldo Trnovec učiteljeval v Zakojci v letih 1958 in 1959, je večkrat zašel tudi v Zakojške grape, kjer je spoznal gospodarja Muščeve kmetije Janeza Krivca, rojenega 1899.
Njegovo pozornost je vzbudil kamen, ki je stal sredi njive.
Gospodar je najprej ročno okopal zemljo okoli njega, drugo pa preoral.
Ko mu je učitelj predlagal, naj moteči kamen odstrani, je odgovoril, da tega ne bo storil.
Zakaj ne, pa ni bil pripravljen razlagati, češ da bo to hišno skrivnost zaupal le sinu, pa še njemu le na smrtni postelji, kot so to počeli pred njim njegovi predniki.



Področje petih domačij v povirju potoka Poreznica so domačini imenovali V Grapah.
To so bile:
V Osoji – V Vasaj
V Grapi – V Grap
Mušč
Obid na Robeh – Vabid na Rabih
V Camariji – V Camari

V Camari je vedno spadala k Hudajužni.

Dokler so bile štiri od njih, ki spadajo pod cerkljansko občino, del vasi Jesenica, so področje odročnih kmetij imenovali tudi Jeseniške grape.
Ko so postale del vasi Zakojca, so jih imenovali Zakojške grape.
Potok Poreznica, Purznca ali Porznca se je tako imenoval v vsej dolžini od izvira v pobočju Porezna do izliva v Bačo.
Zakojške grape so še danes dostopne samo po stezah.



Leta 1965 je Janez Obid iz Bukovega povedal:

Moj oče, ded in praded so od časov, ko so tu še tlačanili, prenašali izročilo o tročanu, ki je takrat pomenil tudi način življenja.
Ko so se odločili, da bodo postavili hišo, kaščo ali hlev, so najprej poiskali 3 kamne.
Dva kamna so uporabili za temelj, tretjega pa so imeli za binkla ali varuha, ki so ga varovali kot skrivnost, saj je zanj vedel le gospodar graditelj, ki je na smrtni postelji povedal boodčemu gospodarju kje je .
Tročan je bil vedno v znamenju ognja, vode in zemlje.
Prenekatero kmetijo je pobralo, ker se je vedenje o hišnem tročanu izgubilo ali pa so ga celo iz nevednosti uničili.
Kmetije, hiša, kašča, hlev, kozolec ali čebelnjak so bili vedno grajeni v tročanu.
Tudi v sadovnjaku so drevesa sadili po tem pravilu.
Marsikje so bile tudi njive razporejene v tročanu.
Če to ni bilo mogoče, so to storili s posevki.
Baje je imela vsaka kmetija takrat svoj binkel, vendar le ognjenega, vodenega in zemljenega.


V Vasaj

Marija Hojsak iz Bukovega je bila mnenja, da so vraže okoli tročana ohranili le zaostali in v vraže zaverovani ljudje.
Predvidevala je, da je bilo teh le še nekaj.
Vsi pa naj bi živeli pod Poreznom, ki je skupaj z Otavnikom in Robijo tvoril veliki tročan.
Kot ji je pripovedovala mati, so v njenem otroštvu tudi drevesa in poljščine razvrščali po sončnem, vodenem in zemljenem znamenju.
Če jo spomin ne vara, spadajo v sončnega ajda, jablana, vino.
V zemljenega spadajo bob, češplja, mleko.
V vodenega spadajo repa, tepka, studenčnica.
Nekateri so poznali tudi take binkle, ki so padli z lune takrat, ko je bil lunin krajec obrnjen navzdol proti zemlji in je potem čez kakšen dan mrknil v črni mlaj.
Podrobnosti o tem pa ne ve, ker so bili takrat kamni zelo iskani in cenjeni, še posebno pri tistih, ki so prerokovali.

Oni, ki so še kaj vedeli o tročanu, so bili prepričani, da imajo Muščevi voden binkel, saj imajo v Zakojških grapah največ vode.
Če bi ga odstranili, bi morda presahnil potok.
Tako so vsaj verjeli staroverci.

Zadnji gospodar Janez Krivec, ki je še živel z zemljo in vsemi starimi navadami, je leta 1971 umrl na svojem domu.
Ob njegovi postelji ni bilo sina, ki bi mu lahko zaupal skrivnost kamna sredi njive.
Tako so z njim stari časi za vedno potonili.
K sreči pa se včasih poti spominov ne končajo v pozabi.


Šempeter pri Gorici
Bukovo
Zakojca 1959 – 1998
ČRNO NA RDEČIH KOCKAH:

vednonesramen
Mačka
lelj :: 02.03.2018 ob 15:48
Slišala sem že za podobne kamne, toda pozabila sem njihova imena.
Vem, da je Jožef Laharnar, rojen leta 1887, Pri Štausu, Police 11, nekoč povedal zgodbo o treh kamnitih babah, ki še danes stojijo ob poljski poti jugovzhodno od vasi.
Zdi se mi, da je takrat tudi rekel, da so kapelico postavili ob njih zato, da bi uničili moč c ig a n s k e štribabe.




"ta velk pačivavc", na hrbtni strani pa je vsekana manjša polica, "ta mičken pačivavc"

Norčevanje iz tročana ali katerekoli vraže pomeni nerazumevanje tistega časa.
Vse, kar so takrat verjeli, je danes težko dojemljivo.

Kdo bo na primer verjel, da moj oče prvih kovinskih vilic, ki smo jih dobili, ni hotel uporabljati, ker naj bi bilo to orodje Rogojeda in je do smrti uporabljal le leseno žico?

Ali pa, da je nasprotoval zidavi dimnika, ker bo s tem neovirano prišel v hišo črni duh, ki pokvari mesnine, žito in kruh v peči.
Pa tudi človeku škodi.

Tudi petrolejko je odklanjal, ker naj bi bil petrolej satanova voda, ki bo vse ugonobila.


Police 1961
ČRNO NA RDEČIH KOCKAH:

vednonesramen
Mačka
zobatec :: 02.03.2018 ob 16:01
Naj se javi, kdo bere ta čreva.
Dojenček :: 02.03.2018 ob 16:07
Jaz
Sunbeam :: 02.03.2018 ob 16:11
Tudi jaz.
♡♡♡♡♡ Živi pošteno.
zobatec :: 02.03.2018 ob 16:59
Dva! Okej. Smo na pozitivni nuli.
Sunbeam :: 02.03.2018 ob 17:06
Avtor: zobatec
Dva! Okej. Smo na pozitivni nuli.

Čak mal voluharka mala , al debela, kokr češ, še enega moraš najti, ki ne bere.
♡♡♡♡♡ Živi pošteno.
zobatec :: 02.03.2018 ob 17:16
Ej, a nismo mi prjatli?
Mitzi :: 02.03.2018 ob 17:19
Z veseljem berem.
Kiny, ti pa izvoli in naredi obvoz. Hvala.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.