Leta 1707 je Janez Jakob Schellenburg kupil vrtove kneza Turjaškega in kneza Eggenberga, leta 1710 pa še vrt Fabijančičevih dedičev. Nato je vse tri vrtove obdal z visokim samostanskim zidom.
24. aprila 1707 so se uršulinke vselile v hiše ob vrtovih, vendar jih je motilo plesišče Ballhaus. Uršulinke so hotele plesišče kupiti in postaviti novo plesišče, vendar je tega kupil plemeniti Schellenburg in jamčil za izgradnjo novega plesišča. Staro plesišče so nune predelale v kapelo, predhodnico uršulinskega samostana v Ljubljani. V kapeli so bili trije oltarji in samostanska grobnica v katero so leta 1715 pokopale Ivana Jakoba Schella plemenitega Schellenburga.
Med leti 1713 – 1717 je bil sezidan samostan.
Najlepša baročna stavba v Ljubljani je bila sezidana med leti 1718 – 1747 kot del uršulinskega samostana, ki ga je ustanovil ljubljanski trgovec Janez Jakob Šelenburg leta 1702.
26. julija 1718 je temeljni kamen blagoslovil in vzidal ljubljanski knezoškof Jakob Viljem grof Leslie, zidanje pa je prevzel stavbni odsek Akademije operozov. Za material potreben za gradnjo podstavka pročelja je poskrbel brat prednice matere Rozalije, deželni vicedom grof Lanthieri. Mestna občina je odstopila material z razpadajoče bastije pred Vicedomskimi vrati, vendar pod pogojem, da bodo nune kasneje zgradile novo utrdbo iz navadnega kamna. Ker nune niso upoštevale dogovora je mesto zahtevalo plačilo odškodnine za material. Generalni vikar Jakob Schilling je izsilil le polovično plačilo z zagotovilom »da hoče mesto odslej samostan le ščititi in mu ne delati težav«.
18. oktobra 1726 je novo zgrajeno cerkev blagoslovil generalni vikar Schilling, medtem ko je bila v stari kapeli 20. oktobra 1726 zadnja maša, naslednji dan pa prva maša v novi cerkvi.
17. julija 1747 je bila cerkev povsem dokončana, ko so vanjo postavili še Robbov oltar. Takrat je vladika Ernest Amadej grof Attems cerkev posvetil sveti Trojici.
Leta 1894 je bila tu odprta prva dekliška meščanska šola, ki je bila leta 1928 spremenjena v realno gimnazijo.
Leta 1895 je potres cerkev močno poškodoval, zato so zvonik podrli in napravili višjega s streho.
Leta 1932 so po Plečnikovih načrtih pred glavnim vhodom v cerkev namesto prejšnjih stopnic, ki so vodile naravnost s ceste postavili dvojno stopnišče. Staro stopnišče so porabili za ureditev okolice cerkve svetega Florijana, pred cerkev pa postavili steber svete Trojice z Ajdovščine.
Leta 1978 je bila obnovljeno pročelje.
VIR: Kopriva Silvester, LJUBLJANA SKOZI ČAS, Borec 1989
05.03.2016 ob 17:52
24. aprila 1707 so se uršulinke vselile v hiše ob vrtovih, vendar jih je motilo plesišče Ballhaus. Uršulinke so hotele plesišče kupiti in postaviti novo plesišče, vendar je tega kupil plemeniti Schellenburg in jamčil za izgradnjo novega plesišča. Staro plesišče so nune predelale v kapelo, predhodnico uršulinskega samostana v Ljubljani. V kapeli so bili trije oltarji in samostanska grobnica v katero so leta 1715 pokopale Ivana Jakoba Schella plemenitega Schellenburga.
Med leti 1713 – 1717 je bil sezidan samostan.
Najlepša baročna stavba v Ljubljani je bila sezidana med leti 1718 – 1747 kot del uršulinskega samostana, ki ga je ustanovil ljubljanski trgovec Janez Jakob Šelenburg leta 1702.
26. julija 1718 je temeljni kamen blagoslovil in vzidal ljubljanski knezoškof Jakob Viljem grof Leslie, zidanje pa je prevzel stavbni odsek Akademije operozov. Za material potreben za gradnjo podstavka pročelja je poskrbel brat prednice matere Rozalije, deželni vicedom grof Lanthieri. Mestna občina je odstopila material z razpadajoče bastije pred Vicedomskimi vrati, vendar pod pogojem, da bodo nune kasneje zgradile novo utrdbo iz navadnega kamna. Ker nune niso upoštevale dogovora je mesto zahtevalo plačilo odškodnine za material. Generalni vikar Jakob Schilling je izsilil le polovično plačilo z zagotovilom »da hoče mesto odslej samostan le ščititi in mu ne delati težav«.
18. oktobra 1726 je novo zgrajeno cerkev blagoslovil generalni vikar Schilling, medtem ko je bila v stari kapeli 20. oktobra 1726 zadnja maša, naslednji dan pa prva maša v novi cerkvi.
17. julija 1747 je bila cerkev povsem dokončana, ko so vanjo postavili še Robbov oltar. Takrat je vladika Ernest Amadej grof Attems cerkev posvetil sveti Trojici.
Leta 1894 je bila tu odprta prva dekliška meščanska šola, ki je bila leta 1928 spremenjena v realno gimnazijo.
Leta 1895 je potres cerkev močno poškodoval, zato so zvonik podrli in napravili višjega s streho.
Leta 1932 so po Plečnikovih načrtih pred glavnim vhodom v cerkev namesto prejšnjih stopnic, ki so vodile naravnost s ceste postavili dvojno stopnišče. Staro stopnišče so porabili za ureditev okolice cerkve svetega Florijana, pred cerkev pa postavili steber svete Trojice z Ajdovščine.
Leta 1978 je bila obnovljeno pročelje.
VIR: Kopriva Silvester, LJUBLJANA SKOZI ČAS, Borec 1989
https://c2.staticflickr.com/2/1596/24721646834_064dd0691a_b.jpg
https://c2.staticflickr.com/2/1562/24725504693_49826116f9_b.jpg