☕ Čer!

Živjo miš, sem prav vesel, da se ti je vse tako lepo poklopilo.

P.S. Vračam pozdrave mami 😆

Kako gre pa matematiku? Se je že vpisal v 2. letnik?

Ni se še. Sem pisala zgoraj. Čaka rezultat prvega izpita. Drugega ima v četrtek.
Če bo naredil gre v drugega. Če ne, bo ponavljal prvega, al pa se vpisal na drugi fax
Oba fanta hodita z mano na šiht
In oba sta dojela, da je šola pomembna. 😆

hm.. kako pa to, da še ni opravil? Pa saj neopravljena izpita bi lahko opravljal že od začetka študijskega leta ne pa da komaj zdajle?

Matematiko naj konča ali pa elektro oz. strojni ali kemijski fax, ostalo nima smisla, ker ni služb.

Matematiko naj konča ali pa elektro oz. strojni ali kemijski fax, ostalo nima smisla, ker ni služb.

Ti boš že vedel, ki pumpaš gume na Brniku pa se izdajaš za pilota. Če nekomu ne gre matematika. ni za omenjene fakse.

Eh.... Ni mu uspelo. 🙁
Obupal. Pravi, da bo šel na računalniško.

Računalništvo ni več to, kar je bilo. Včasih so bili FRIjevci zelo iskani, danes je poplava samoukov in tudi na FRI ne učijo tisto, kar potrebuje 90% gospodarstva - kucanje kode, tko da ne vem no... naj gre raje na strojno/elektro... in se kucanja kode sam uči, če ga zanima, ker na internetu ima na milijone raznih vodičev in se lahko čisto vse nauči sam. Moje mnenje.

Za 90% delovnih mest v računalništvu se ne zahteva diploma oz. računalniška izobrazba, kar ni najboljše, ker imaš potem na kupe raznoraznih samoukov, ki ti zbijajo ceno. Tko da ne vem, no. Jaz mu ne bi predlagal računalništva.

Tule imaš recimo nekaj oglasov, zdaj mi pa najdi, koliko od njih sploh zahteva formalno izobrazbo? Praktično skoraj nobeno - zahtevajo se druge vrline - poznavanje kucanja kode v točno določenem jeziku - tega na fri NE učijo, odlično znanje angleščine - tega na fri NE učijo, dobre komunikacijske/pogajalske sposobnosti - tega na fri NE učijo... itd.

Diploma mu bo prišla prav le in edino, če želi delati v javnem sektorju za 32. plačilni razred (970 neto) - pa si res to želi?

https://slo-tech.com/delo https://slo-tech.com/delo

Hvala za tole. Mu pokažem.

Skoda....smo eni opozarjali da bo tezko slo, ker mu manjka osnova, pa bili spljuvani po dolgem in pocez.
Zdaj nekaj na silo studirat je brezveze. A ponavljal pa ne bi?

Od mene sigurno niste bili spljuvani.
Sem že v štartu povedala, da dvomim v 100% uspeh.
Ni se čisto odločen. Kakor koli se bo odločil, ga bova podprla.

Saj ni konec sveta. Zagotovo je vsaj še en jesenski rok. Naj začne debelo študirat.
Naj ne obupa.
Saj bo mu šlo. Samo obupati ne sme.
Če res ne gre, pa naj pač ponavlja. Ne bo prvi in zadnji tudi ne.

Skoda. Ali bi mu koristilo, ce bi predelal razliko v matematiki s knjigami iz gimnazije, preden se zacne pripravljati na jesenski rok?

A na računalništvo sploh pride? Tam je običajno kar velik naval.

Študirati matematiko je res velik, velik izziv in malo ljudi konča študij. Vendar so vsi naravoslovni faxi zelo težki. Ni nujno, da mu bo na FRI ali kje drugje uspelo.

Če ga veseli zdravstvo ali fizioterapija je tudi to ena opcija, na družboslovni fax nima smisla da gre, ker ni služb.

Pa ne pozabi, da bo kot računalničar dobil službo le v Ljubljani, ker drugje programerje ne potrebujejo. Kar poglej delovna mesta. Sicer se je zaradu covida deloma razsirilo delo od doma, a je to spet odvisno od delodajalca in če že, lahko delaš le par dni na teden ali celo mesec. Pa programiranje je zelo stresno delo. Nekaj je delati hobi projekte ko se ti zlušta in te je volja, cisto nekaj drugega je delati za delodajalca kjer so roki nerealni, so pritiski itd.

Na FRI znajo bit tezave s fiziko. Ne vem koliko so jo imeli v srednji.

Škoda, zato sem pa priporočala, da pred vpisom na fax predela gimanzijsko matematiko vseh štirih let. Poznam nekaj primerov, ko so se vpisali na te naravoslovne fakse, npr. na fiziko, potem so pa vse izpite naredili z 8, 9, le ta glavnega, ki je pogoj za napredovanje, ne.

Mislim, da je danes učenje lažje, ker je vse dostopno na internetu, tako da se lahko non stop učiš, vaje z rešitvami, razni tutoriali, skratka, ni, da ni. Škoda, ker se ni malo bolj zavzel, ker vseeno očitno ima smisel za matematiko.

Škoda da ni letos ponavljal, bi ziher naredil. Pa si ga terala delat....in je šlo dve leti v nič.

Kdaj si nazadnje gledal število prijav za zdravstveni faks ali fth?

Miš, najde naj nekaj kar ga veseli. Imaš zdaj tud od mehatronike nekaj v smislu višje šole, ne vem, en od žlahte je hodil in naredil.
Moj je prej želel, mislil, imel opcijo da bi šel dvopredmetno pedagoško zgodovino in geografijo. Sam je problem s službami.

All the best! Studij ni vazno kaksen je kar tezka stvar. Moras biti discipliniran.

Od poučevanja zgodovine do geografije do logistike. Ima pa širok sekter zanimanja in je prilagodljiv, kar ni slabo.

Ja tale naš, ne bo nadaljeval domačega posla. To je že zdavnaj povedal. Bi bilo škoda, da ne bi izkoristil tujih jezikov in še malo dodal pa bil nekje v kaki zunanji trgovini. Tako nekako ga jaz vidim, kaj in kako bo, pa vidimo čez par let. Pedagoška smer ga je vlekla zaradi počitnic, drugače bi pa znal biti zajeban prfoks, ker njemu to laufa in misli, da vse zanima tako kot njega. En unih, ki bi mislil, da je zgodovina ena in edina stvar na tem planetu. Saj verjetno bi ga z leti obrusili, samo današnji starši, govorilne ure in izsiljevanje ocen, mu ne privoščim tega.

Jaz imam v druzini kar nekaj uciteljev doma in tu v Kanadi. Niso glih zadovoljni, drugi cajti so zdaj, moras imeti zivce za prfoksa dandanes. Moja sorodnica se je predcasno upokojila pa delala je vec let polovicni cas na srednji soli, je komaj cakala da gre v penzjon. Veliko dela! Pa se otroke krotiti. Moras imeti res rad tak poklic da zdrzis.

joj, ta učiteljski poklic, mene pa ravno te počitnice nič ne vlečejo, ker je tako, da morajo učitelji biti še junija potem nekaj dni po koncu pouka v šoli, včasih celo potem nekaj nadomeščajo v vrtcu za kakšen teden, pa avgusta že pred začetkom šole morajo biti kakšen teden prej v šoli, tako da niso toliko prosti kot učenci. Poleg tega so včasih generacije šolarjev manjše in ni toliko razredov, posledično učitelj težko nabere zadostno število ur za polni delovni čas in potem mu obesijo še raznorazne druge zadeve, da to doseže. Najbolj beda pri učiteljevanju je, da moraš na dopust ravno v času počitnic in si ne moreš kar tako vzeti med letom nekaj dni prosto. Meni to ne ustreza, jaz si sproti izmišljujem, kdaj bom imela dopust in pri tem gledam, da bo lepo vreme, zato velikokrat grem na dopust iz danes na jutri, ali pa kak dan pridem pozneje, grem prej iz službe ipd. To je v šoli težje, se moraš držati urnika. Pa govorilne ure so običajno popoldne, pa komu se da hodit v šolo, domov in potem spet v šolo.
Potem je tu monotonost dela, vseskozi bolj ali manj enako delo.

Da ne govorim, o tem, da so današnji otroci in njihovi starši precej bolj zahtevni, kot je bilo to v naših časih šolanja. Zdaj se več govori o otrokovih pravicah kot o njihovih obveznostih. Sorodnica poučuje v oš in so bili otroci v nekem obdobju zelo nemirni in se je odločila, da bo kakšnega tudi presedla. Ko je to storila, je dobila toliko mejlov od staršev, da vse morala nazaj posesti na prejšnje mesto. Na koncu leta starši pritiskajo za boljšo oceno ipd. Ena druga sorodnica je delala na več šolah in pravi, da so otroci v mestih veliko bolj tečni kot na periferiji, to ji kar ugovarjajo.