☕ čakanje na penzijo

Jaz sem nekako tko kot tvoj družinski prijatelj, sam da nisem v državni službi. Nekak ne verjamem, da bi kdorkoli z veseljem zaposloval nekoga pri teh letih, ker se bo komaj dobro znašel, pa bo šel, leta so tu in posledično bolniške, bolj ko ne je nakladanje da je folk pri 55 plus ful zaposljiv. Edino tam, ko jih že tko manjka, trgovine in domovi za ostarele. Če pa bo treba, me bo pa sin zaposlil pri sebi.

Dober dan, star sem 46, skoraj 47 in sem tik pred tem, da menjam državo bivanja. Bolje rečeno kontinent. V redno službo itak že dolgo ne hodim. Premoženja v Sloveniji ne bom pustil, ker bom stanovanje prodal. Moja mati je stara 70, skoraj vsako jutro miga v fitnesu, vikende preživlja v Italiji ali na hrvaškem morju ko je topleje, v družbi kakšne prijateljice. Obveznosti čuvanja vnukov nima, ker jih nima.

Lajf imate takšen, kot ste si ga vsi naredili in jaz nimam do nobenega sočutja, sploh po vsej gnojnici, ki sem je bil kdaj deležen, ko sem opisoval radosti samskega življenja. vseeno mi je za vse na pol mrliče, ki pri 55 umirajo na obroke.

če se ne motim, ni več te zaščite pri 55 letih...

Jaz sem pri 50 bolj fit kot pri 35. Po 40 sem začela več migat, telo se je preoblikovalo, počutje se je bistveno popravilo, raven stresa je padla. S to spremembo, se je spremenil tudi moj pogled na svet.
V teh letih bolje vem kaj bi rada in kaj ne. No to da nekje delam od 8 do 16ih sem že zdavnaj dojela da ni zame. V teh letih pa tudi ni več prioriteta gonja za denarjem, zdaj je čas za uživanje sadov preteklosti. Poleg tega so otroci na pragu odraslosti, zato imava več časa zase, za naju.
In kakor se pogovarjam z mojimi vrstniki, večina misli podobno. Je čas za spremembo, a ne tako kot predvidevate vi. Nobenemu ni več cilj dobro plačana stresna služba. Tudi tisti ki imajo podjetja, so jih počasi začeli prepuščati generaciji za njim. Čas je za življenje.

@Neiskrenost

Midva sva oba izpregla, sla sva na nizja in manj odgovorna delovna mesta, imava privat in sluzbeno se kar nekaj projektov, a takih, ki so nama bolj v veselje, ne tistih, ki jih moras.
Tudi v najinem krogu prijateljev je vecina ali izpregla ali pa furajo nek ustaljen ritem brez vecjih pretresov, ce se le da in ja, tudi tisti, ki so privat, ne vzameji vec vsega za delat, ampak toliko, kolikor rabijo in se ne zahebavaji vec z vsem in svacim.

Meni se tvoj moz smili, ker se kar naprej zivi v stresu, a smili se mi tudi prijatelj, ker nima vec nobenega smisla v zivljenju.

@Popay 123 Še velja, ni pa ne vem kakšnih ugodnosti.

Ko bomo mi hodili v penzijo, jo niti dajali več ne bodo!

Moja generacija je verjetno ne bo videla. Zato delam na tem, da je ne bom potrebovala. Ali mi bo uspelo, bo le čas pokazal..

@nekoč nekje
Torej vendarle? Pa se res ne boš vrnil? Obljubiš?

Povej no, a je pretehtalo tvoje razočaranje nad pomanjkanjem forumaške ljubezni? To bi res bil tvojemu razmišljanju čisto logičen razlog…

Kok pa tukaj gor komplicirate zaradi sluzb, neverjetno. Ne vem zakaj bi bilo opisano umiranje na obroke. Delas 40 let in potem zasluzeno v pokoj uzivat. A lahko razumete, da nismo enaki in da nekateri pac nocemo it zivet v drugo drzavo pa kot obsedeni bluzit po svetu? Pri njegovih letih mu pase na izi pocakat do penzije, kar cisto razumem. Le zakaj bi moral vso energijo pustit v sluzbi? Jaz jo raje porabim v prostem casu, tja vlagam vse 100%. Men je sluzba samo nekaj, da zasluzim, da lahko izven sluzbe pocnem kar mi pase. Trenutno delam po 4 ure in imam vpogled kako bo super v penziji

Avtirxa, kajctebe sploh moti? Jamraški živčen desc al un, čakajoč na penzjon? Čist tako, nic ni varno. Zato pazte, da paradajz ne sadite ob delu od doma. Razen, če ste kmetke, ki jim gre to v šiht. Nič ni varno veš. Se da pa vse pocajtati, da nauš tolk živčna kot tvoj desc brez razmišljanja in te bo živčnega delaka oseba, ki po noven odšteva zaradi vas živcev razvahenih v nedogled delati. Da biste šli vi mkadiči pri 25 v penzjon. Ker sami nič ne znate in ste pol vsi živčni, če vas starejši ne pedenajo. Res, voha se pri vas mladcih tudi ta živcni znoj. Ubogi ste no. . Jest odstevam, zakaj ne bi, ko je vam živčnih mladostnih tolk vse težko. Če vam tastari ne odnašajo. In živčno razpredaš o živčnem partnerjù,.

@Po 50 japajade sta oba šla na nižja in manj odgovorna delovna mesta. A seveda, degradirali so vaju, se ve, oba polna projektov. Verjetno za swinger klub.

...đizs no...kaksno jokcanje no...800€pokojnkne, sori, pa res ni.mizerija, sploh pa je dejstvo,.d glede na.to,.kako.že.dolgoc vilte,.da jih ne bo - precej visoka. Da ne bi o tem, kako se stalno dodatno izllacujw razne dodatke k pokjninam..
..in ja, razlicni smo. Razumem tako.karieriste kot 'samo' delavce. Vir rpezivljanja, delo kot.rako krepi vescine, zadovoljstvo...

Večina nas je nekje vmes verjetno. Pri 55. sem bila čisto za dovoljna z mestom, kjer sem obstala. Imela sem možnost napredovanja, a sem odklonila. Par 100 evrov več ne bi odtehtalo stresa, odgovornosti in morebitnih polen pod noge. Penzija mi je bila še kar daleč, tako da o njej nisem kaj dosti sanjarila. Sem pa bila tudi tečna in naveličana službe.
Mimogrede, menda si zaščiten od 58. leta dalje, a tudi ne popolnoma. Lahko te odpustijo zaradi nesposobnosti. Če te ima pravi na piki, je to možno. Premestijo te v drug oddelek, tam se ne znajdeš in namenoma ne dobiš pravih informacij, imaš slabe rezultate in letiš. Ne takoj, ampak čez čas.

Večina ljudi nad 55 let res samo še o pokoju govor. Služba jim je odveč . Ne vem mogoče se gibljem v takih krogih, ampak čist vsi zaposleni tako funkcionirajo (izobraženi drugače). Midva imava podjetje, tam se dogaja skoz,kot pravi avtor, nimamo časa za dolgčas, mene to gor drži, ker rada delam kar delam, čeprav ni lahko , kljub problemom ko si na svojem, si ne bi želela dolgočasne službe .

Moram zdej isti ubost. Realno ti povem, če si zatežena oseba kot šef tiom bežala od tebe. In bos svoja jaja dobila nazaj, slej ko prej. Do takrat bom pa nehala o penziji razmisljat. Srenja za obidit.

@Enako vidim
Ko vam je luna zrigtala penzjon pri 30. Sploh v službo skor ne rabte.

@Ma kaj zdej
Kaj točno želiš povedati? Kakšna luna in kakšen penzion pri 30 letih? Dej tole skrpucalo desifriraj

Vcayih so se penzije glihale s plači. Medgeneracijsko. Zdwj zaposleni pa vsi nezapislene z dvigi kvihtamo. Vse zblojeno influencersko..

Veliki večini ljudi je služba, s.p., firma, ... vedno predstavljala muko. Ali, če povem drugače, bore malo je srečnežev, ki v svojem delu iskreno uživajo. Ne le sem pa tja, ampak tako, da bi delali tudi, če denarja ne bi potrebovali.

Zakaj se potem čudite, da leta nezdravega življenja ljudi izčrpajo? A ni logično, da je povprečni 55 letnik utrujena razvalina? Kaj ne bi sanjal penzije. Dela, ker mora.

Kar pa še ne zanika obstoja Sicer redkih drugačnih posameznikov, z drugačnim življenjem.

Večina ljudi težko hodi v službo zadnjih 15 let. Po 50 letu vse postane bolj mučno, moraš pa ne bi. Meni se tako upira, da ne znam povedati. Pa imam varno dobro javno službo, ampak zmeraj slabše, poročila, strah da kaj ne zafrknes, papirologija, en za drugega ne vemo kaj kdo dela. Preživet je treba, ampak če bi imela kakšno idejo, s čim preživeti kot s.p , bi šla na svoje.

Zato že pri 40ih večina umira na obroke. Vse jim postane muka. Ampak kaj pa naj sedaj, ko so se ujeli v vse pasti sistema?

Kaj naj nek Lojz, poročen, z otroci, s krediti, …, ki živi iz meseca v mesec, od plače do plače? Ženska mu najeda, ga komandira, vse po njeno, … Saj ni čudno, da se jih toliko zapije, če ne kar obesi.

Zato, dragi moji, uspeh ni, da do 65+ živiš slabše od suženja, domišljaš pa si, da si boga za jajca zagrabil, ker voziš ne vem kak avto, bajta, vikend, jahta, …, bla bla. Uspeh je, da živiš kot svoboden človek.

To je bilo svoj čas jasno vsakemu sužnju. Današnji sužnji pa blejete, da so sužnji Filipinci, Nepalci ali Pakistancim na začasnem delu v Dubaju. Brez vsakega zavedanja, da velika večina njih pol dohodka namenja temu, da bodo pri 50ih, če ne prej, svobodni. Za razliko od vas, ki boste v službi gnili do svoje “penzije”.

Hočete resnico? Večina ljudi "živi" le ko so mladi. Pri čemer večino časa vstran vržejo za neko brezvezno žuranje in popivanje. Nato 40 let preživijo v dohamorni službi in umirajo na obroke, v kreditih, slabih odnosih in večnih finančnih težavah. pri 65, ko bi naj začeli uživati penzijo, so že čist izmozgani in naveličani vsega.

Temu vzorcu se mogoče izogne 10% ljudi, ki uspejo eliminirati vsaj en nepotreben faktor.

V mladosti ključno vlogo igra izgled, ki je v dobri meri odvisen od genetike in življenjskega sloga staršev ter vsega kar ti nudijo. Tisti, ki imajo oboje lahko na polno uživajo. Marsikaj si lahko privoščijo. Več kot pomaga v medspolni dinamiki. Pa tudi kasneje jim ni hudega. Namesto plačevanja najemnine brez stresa uživajo višji življenjski standard. Od potovanj na dalje. Še avte menjajo, ko kaj podedujejo, namesto jemanja kreditov ali plačevanja leasinga. Zato tudi brez odrekanja pomagajo morebitnim otrokom. Za konec pa še dedovanje po starših poskrbi za preskrbljenost v penziji.

Medtem, ko je pot manj srečnih seveda bistveno drugačna. Ker vse kar je nekomu iz zgornje kategorije samoumevno sicer zahteva dolga leta trdega dela in skrajnega odpovedovanja. In ker velika večina tega jasno ne zmore, pristanejo med ljudmi, ki več ali manj celo življenje, iz meseca v mesec, od plače do plače, le “normalno” životarijo ter sanjajo penzijo.

Kaj reči o življenju, ko ti je vrhunec večerno popivanje v brezveznih kafičih? Še tisto malo denarja zapraviš za neproduktivno zabijanje časa s podobnimi ljudmi in sabotiranje svojega zdravja. Le kaj je v tem krasnega?

Sam vodim svoj posel in imam velike pomisleke zaposlit kakšnega iz javnega sektorja.

Današnje službe so res ena žalost. Ko si zelo mlad, si drugačen, pripravljen na vsako delo, ko si star 50 let, se ti marsikaj zdi neumno. Sama sem bolj srečna ko sem na svojem, odvisna od svojega dela. Duševno sem bolj spočita, ker nič bolj ne ubije duha , kot nesmisli ki jih moramo v službi početi, poročila, sodelovanje na sestankih ki so izguba časa.