Dokler ne bo dežja tud ribe ne bo. Gob sploh ne. Žalostno. Samo pecikl še ostane... no, vsaj nekaj.
Edino kar je dobro, vsaj kosit ni treba kaj dosti, ko je vse suho.
Edino kar je dobro, vsaj kosit ni treba kaj dosti, ko je vse suho.
0
@Slovenka Tam je verjetno dost bolje. Tu pa nikakor ne dežja od nikoder. Spomladi je pa v eno nalivalo. Voda včasih kar stala na vrh hriba.😁.... eeeh
0
Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama (Izgovarjava v sanskrtu: [sɪddʱaːrtʰɐ ɡautɐmɐ]); Gautama namely Gotama in Pali}} ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.).[2][3][4] [opomba 4] Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.[5][6][7] Poučeval je približno 45 let in si pridobil veliko privržencev, tako samostanskih kot laičnih.[3] Njegovo učenje temelji na razumevanju duḥkhe (običajno prevedeno kot "trpljenje") in konca duḥkhe - stanje, ki ga imenuje nirvana (pali: nibāna).
Buda se je rodil v aristokratski družini iz rodu Šakja, vendar se je sčasoma odrekel laičnemu življenju. Po budistični tradiciji se je po nekaj letih romarskega meništva , meditacije in askeze prebudil in doumel mehanizem, ki ljudi drži v krogu ponovnih rojstev. Buda je nato potoval po Gangeškem nižavju poučeval in gradil versko skupnost. Buda je učil srednjo pot med popustljivostjo čutnosti in kruto askezo, ki je najti v indijskem gibanju šramana.[8] Poučeval je duhovno pot, ki je vključevala etične vaje in meditativne pristope. Buda je kritiziral tudi prakse braminskih duhovnikov, kot je žrtvovanje živali.
Nekaj stoletij po smrti je postal poznan kot Buda, kar pomeni »Prebujeni« ali »Razsvetljeni«. Gautamove nauke je zbrala budistična skupnost v sutah (sutra v sanskrtu), ki vsebujejo njegova razmišljanja, in v vinaja, njegova pravila za življenje kot menih. Prenašali so se v srednje-indijskem arijskem narečju kot ustno izročilo.[9][10] Kasnejše generacije so pripravile dodatnega besedila, kot so sistematične monografije pod imenom Abidarma, življenjepisi Buda, zbirke zgodb iz njegovih preteklih življenj, znane kot pripovedke Džataka, in dodatne razprave, Mahajana sutre.[11][12]
Imena in nazivi
Poleg imena Buda in imena Sidarta Gautama (pali: Sidata Gotama) je bil Buda znan tudi po drugih imenih in naslovih, na primer Šakjamuni (»Modrec klana Šakja«).[13][note 1]
Buda sam sebe v zgodnjih besedilih pogosto imenuje tudi Tatāgata (sanskrt: [tɐˈtʰaːɡɐtɐ]). Pogosto se misli, da izraz pomeni »tisti, ki je tako odšel« (tatā-gata) ali »tisti, ki je tako prišel« (tatā-āgata), kar se verjetno nanaša na transcendentalno naravo Budovega duhovnega potovanja.[14]
Seznam nazivov, ki jih pogosto vidimo skupaj v kanonskih besedilih, prikazuje nekaj njegovih duhovnih lastnosti:[15]
Sammasambuddho - Popolnoma sam od sebe prebujeni
Vijja-carana-sampano - Z višjim znanjem in idealnim ravnanjem obdarjeni
Sugata - Dobre poti in dobre besede.
Lokavidu - Poznavalec mnogih svetov .
Anuttaro Purisa-damma-sarathi - neprekosljivi učitelj nevednih ljudi.
Satthadeva-Manussanam - Učitelj bogov in ljudi.
Bhagavathi - Blaženi
Araham - Spoštovanja vredni. Arhat (Sanskrt) ali arhant (Pali) - "postal je brez madeža, živel sveto življenje, storil, kar je bilo storiti, odložil breme, dosegel pravi cilj, razbil okove bivanja in v svojem znanju dokončno svoboden."
Džina - Osvajalec. Čeprav se izraz pogosteje uporablja v džainizmu za posameznika, ki je doživel osvoboditev, je tudi eden od nazivov za Budo.[16]
Zgodovinska oseba
Kadar gre za zgodovinska dejstva glede Budovega življenja, so strokovnjaki previdni. Večina je mnenja, da je Buda živel, učil in ustanovil meniški red med vladavino Bimbisare ( ok. 558 – ok. 491 BCE . Ali c. 400 pr. N. Št.),[17][18][19]; umrl pa naj bi v zgodnjih letih vladavine Ajašatruja, naslednika Bimbisare.[20][21] Medtem ko je splošno zaporedje "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti" v glavnem sprejemljivo za vse,[22] je o številnih podrobnostih, ki jih je najti v tradicionalnih življenjepisih, manj soglasja.[23][24][25]
Kdaj se je Gautama rodil in kdaj je umrl, ni gotovo. Večina zgodovinarjev od začetka 20. stoletja dalje njegovo življenje postavlja med 563 pr.n.št. do 483 pr.n.št .[26][27] V vzhodno-budistični tradiciji Kitajske, Vietnama, Koreje in Japonske je bil tradicionalni datum Bude smrti 949 pr. n.pt.[26] Po računanju časa Ka-tan (tradicija Kalačakra) naj bi Buda umrl okoli leta 833 pred našim štetjem.[28]
Zadnje ćase prestavljajo njegovo smrt na kasnejši čas, na leta med 411 in 400 pr. št.,[29][note 2] Najnovejša, še neobjavljena izkopavanja v Lumbiniju so odkrila ostanke stavb, ki naj bi bile zgrajene v 6. stoletju.pr.n.št za namene čaščenja Bude. Vprašanje, kdaj je Buda živel in kdaj umrl, torej še ni dokončno rešeno.
Zgodovinsko okolje
Starodavna kraljestva in mesta v Indiji v času Bude (približno 500 pr. N. Št.)
Po budistično tradicijo se je Gautama rodil v kraju Lumbini, ki leži danes v Nepalu, odraščal pa je v vasi Kapilavastu.. Po budistični tradiciji je svoje razsvetljenje doživel v Bod Gaji, svojo prvo pridigo je imel v Sarnatu, umrl pa je v Kušinagarju. Eno od pogosto uporabljenih imen Gautame je Šakamuni ali Šakjamunī ('Modrec rodu Šakja'). To skupaj z dokazi iz zgodnjih besedil kaže, da se je rodil v skupnosti Šakja, ki je živela v 5. stoletju pr.n.št. tako geografsko kot kulturno na obrobju vzhodnoindijske podceline. Skupnost je bila bodisi majhna republika bodisi oligarhija. Njegov oče je bil izvoljeni poglavar ali oligarh.[34]
Šakjani so bili vzhodna subhimalajska etnična skupina, ki je obstajala izven zunaj Ārdžāvarte in so bili "mešanega izvora" (verjetno delno arijskega, delno avtohtonega porekla). Manuovi zakoni jih obravnavajo kot nearijske. Kot je zapisal Levman,[35] Šakjanci naj bi bili "grobega govora", "nizkega porekla", v slabo se jim šteje, da "Brahmanov ne častijo, ne spoštujejo, jih ne častijo in se jim ne klanjajo."[36] Nevedske navade tega plemena so bile med drugim zakoni med brati in sestrami, čaščenje dreves in duhov v njih.[36] Obstaja še veliko dokazov za to, da je šlo za ločeno etnično in verjetno tudi jezikovno skupnost." [36]
Poleg vedskih Brahminov, se je čas življenja Bude pokrival z razcvetom vplivnih Śramaṇa šol mišljenja kot so Ādžīvika, Čārvāka, džainizem in Adžñana . [37] Brahmadžala Suta beleži dvainšestdeset takšnih šol mišljenja. V tem okviru se pojem šramaṇa nanaša na osebo, ki se trudi, muči ali trudi (za neke višje ali verske namene). V tem času je živelo in delovalo veliko vplivnih mislecev, kot so Mahavira,[38] Purana Kasapa, Makhali Gosala, Adžita Kesakambali, Pakuda Kakājana in Sandžaja Belathaputta, kot je zapisano v Samañaphala Suta; Buda so knjihova stališča gotovo bila poznana.[39][40][42][43] in palijski kanon pogosto prikazuje Budo v razpravi s pripadniki drugih miselnih šol. Obstajajo tudi filološki dokazi, ki nakazujejo, da sta bila mojstra Alara Kalama in Udaka Rāmaputa resnični zgodovinski osebnosti in da sta najverjetneje Budo poučevala v dveh različnih pristopih k meditaciji.[44] Buda je tako bil le eden izmed mnogih šramanskih filozofov tistega časa.[45] V dobi, ko se je svetost ocenjevala po tem, koliko asketa je v človeku,[46] je Buda bil reformator gibanja šramaṇa, ne pa upornik proti vedskemu brahmanizmu.
Zgodovinsko se čas Bude pokriva z Ahemenidsko osvojitvijo doline Inda pod Darejem I okoli 517/516 pr.n.št.[47] To zasedbo dežel Gandara in Sind, ki je trajala približno dve stoletji, je spremljalo razširjanje ahemenidskih ver, reformiranega Mazdaizma ali zgodnjega Zoroastrijanstva, na kar se je Budizem deloma odzval.[47] Ideje Bude lahko so delno zavračanje "absolutističnih" ali "perfekcionističnih" idej v teh ahemenidskih religijah.[47]
Prvi viri
Glavni članek: Zgodnja budistična besedila.
Besedi "Bu-dhe" (𑀩𑀼𑀥𑁂, Buda) in "Sa-kya - mu-nī" (𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻, "Modrec Šakjanov") v pisavi Brahmi, na napisu Ašokinega stebra v Lumbiniju (približno 250 pr. n.št.)
O življenju Gautame ali do drugega stoletja po njegovi smrti ni najti pisnih virov. Toda od srede 3. stoletja pred našim štetjem je več ediktov iz Ašoke (vladal c. 269–232 pr. N. Št.) Omenja Budo, zlasti napis na stebru Lumbini spominja na romanje Ašoke v Lumbini kot Budino rojstno mesto in ga imenuje Buda Šakjamuni ( 𑀩𑀼𑀥 𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻 Bu-Da Sa-kya-mu-nī, "Buda, modrec šakijev").[48]
V enem od njegovih ediktov (Minor Rock Edict št. 3) so omenjeni naslovi več besedil o Dammi (v budizmu je "Damma" druga beseda za "darmo"),[49] ki dokazuje obstoj pisane budistične tradicije vsaj v času Maurye. Ta besedila so lahko predhodnica Pāli Kanona.[50][51][note 3]
Bharhut napis: Bhagavato Sakamunino Bodho (𑀪𑀕𑀯𑀢𑁄 𑀲𑀓𑀫𑀼𑀦𑀺𑀦𑁄 𑀩𑁄𑀥𑁄 "Osvetlitev blaženega Sakamunija"), približno 100 pr. n. št[52]
"Sakamuni" se omenja tudi v reliefih Bharhuta, datiranih okoli leta 100 pr. N. Št., V povezavi z njegovo osvetlitvijo in drevesom bodi, z napisom Bagavato Sakamunino Bodho ("Osvetlitev blaženega Sakamuna").[52]
Najstarejši ohranjeni budistični rokopisi so budistična besedila Gandhāran, najdena v Afganistanu in napisana v Gāndhārīju, segajo od prvega stoletja pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja.[53]
Na podlagi filoloških dokazov indolog in strokovnjak za Pali Oskar von Hinüber pravi, da so nekatere palijske sutre ohranile zelo arhaične krajevne nazive, sintakso in zgodovinske podatke iz časa Budove življenjske dobe, vključno z Mahāparinibāṇo sutro, ki vsebuje podroben opis zadnjih Budinih dni. Hinüber predlaga datum sestave tega besedila najkasneje 350–320 pr. N. Št., Kar bi omogočilo "resnični zgodovinski spomin" na dogodke približno 60 let prej, če bo sprejeta Kratka kronologija za Budovo življenje (vendar poudarja tudi da je bilo takšno besedilo prvotno namenjeno bolj kot hagiografiji kot natančnemu zgodovinskemu zapisu dogodkov).[54][55]
John S. Strong vidi nekatere biografske drobce v kanonskih besedilih, ki so ohranjena na Paliju, pa tudi kitajščino, tibetanščino in sanskrt kot prvo gradivo. Sem spadajo besedila, kot je »Razprava o plemeniem iskanju« (Pali: Ariyapariyesana-sutra) in njene vzporednice v drugih jezikih.[56]
Tradicionalni življenjepisi
Ena najzgodnejših antropomorfnih predstav Bude, tukaj med Brahmo (levo) in Śakro (desno). Skrinja Bimaran, sredina 1. stoletja n. Št., Britanski muzej. [57][58]
Biografski viri
Viri, ki predstavljajo popolno sliko življenja Sidarte Gautame, so vse mogoči, včasih nasprotujoči si tradicionalni življenjepisi. Med nje spadajo Budacarita, Lalitavistara Sūtra, Mahāvastu in Nidānakathā.[59] Med njimi je Budacarita[60][61][62] najzgodnejša popolna biografija, epska pesem, ki jo je pesnik Aśvagoṣa napisal v prvem stoletju n.št.[63] Lalitavistara Sūtra je naslednja po starosti, biografija izpod peresa Mahāyāne / Sarvāstivāde iz 3. stoletja n.[64] Mahāvastu iz tradicije Mahāsāṃgika Lokotaravāda je še ena nadaljnja pomembna biografija, ki je nastajala postopoma.[64] Biografija Bude avtorja Darmaguptaka je najbolj izčrpna in nosi naslov Abhiniṣkramaṇa Sūtra,[65] Nidānakathā izvira iz tradicije Theravade na Šrilanki, v 5. stoletju pa jo je sestavil Budagoṣa.[66]
Zgodbe Džātaka pripovedujejo o prejšnjih življenjih Gautame kot bodisattve, prva zbirka le-teh pa se lahko uvrsti med najzgodnejša budistična besedila.[67] Mahāpadāna sutra in Aharijabuta sutra pripovedujeta o čudežnih dogodkih, povezanih z rojstvom Gautame, kot je spust bodisatve iz nebes Tuṣita pod materino srce.
Narava tradicionalnih upodobitev
Māyā čudežno rodi SidDartho. Sanskrt, rokopis na palmovih listih Nālandā, Bihar, Indija. Obdobje Pāla
V najzgodnejših budističnih besedilih, nikāyas in āgamas, Buda ni upodobljen, kot da bi bil vseveden (sabaññu),[68] niti ni prikazan kot večno transcendentno bitje (lokottara). Ideje o Budovi vsevednosti (skupaj s čedalje večjo težnjo po oboževanju njega in njegove biografije) najdemo šele kasneje, v Mahajana sutrah in poznejših komentarjih Palija ali besedilih, kot je Mahāvastu.[68] V Sandaka sutri Budin učenec Ananda opisuje argument proti trditvam učiteljev, ki pravijo, da vsi vedo[69] v Tevijavakagota sutra pa Buda sam pravi, da nikoli ni trdil, da je vseved, temveč da ima "višja znanja" (abhijñā).[70] Najzgodnejše biografsko gradivo Pali Nikaja se osredotoča na Budovo življenje kot šramaṇa, njegovo iskanje razsvetljenja pri različnih učiteljih, kot je Alara Kalama, in njegovo petinštiridesetletno kariero kot učiteljico.[71]
Tradicionalne biografije Gautame pogosto vključujejo številne čudeže, znamenja in nadnaravne dogodke. Značaj Bude v teh tradicionalnih biografijah je pogosto popolnoma transcendentnega (Skt. Lokotara) in izpopolnjenega bitja, ki ga vsakdanji svet ne obremenjuje. V Mahāvastu naj bi v mnogih življenjih Gautama razvil nadzemeljske sposobnosti, med drugim: neboleč porod, zasnovan brez spolnega odnosa; ni potrebe po spanju, hrani, zdravilih ali kopanju, čeprav se ukvarjajo s tem "v skladu s svetom"; vsevednost in sposobnost "zatiranja karme".[72] Kot je po Andrewu Skiltonu so Budo pogosto opisovali kot nadčloveka, tako so mu pripisovali 32 glavnih in 80 manjših oznak "velikega človeka", in predstavo, da bi Buda lahko živel tisočletja, če bi le želel (gl. DN 16).[73]
Starodavni Indijci so bili na splošno brez skrbi za kronologije in so bili bolj osredotočeni na filozofijo. Budistična besedila odražajo to težnjo in zagotavljajo jasnejšo sliko tega, kar je Gautama morda učil, kot datumov dogodkov v njegovem življenju. Ta besedila vsebujejo opise kulture in vsakdanjega življenja starodavne Indije, kar je mogoče potrditi iz spisov iz Jainov, zaradi česar je Budin čas najzgodnejše obdobje indijske zgodovine, o katerem obstajajo pomembni podatki.[74] Britanska avtorica Karen Armstrong piše, da čeprav je zelo malo informacij, ki bi jih lahko šteli za zgodovinsko utemeljene, smo lahko upravičeno prepričani, da je Siddhārtha Gautama obstajala kot zgodovinska osebnost.[75] Michael Carrithers gre nekoliko dlje z izjavo, da mora biti najbolj splošen oris "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti".[76]
Prejšnja življenja
Legendarna življenjepisa Budavaṃsa (Buddhavaṃsa) in sanskrtski Jātakamālā opisujeta življenjsko pot Bodhisatve (Bude pred prebujenjem) skozi stotine življenj, preden se je nazadnje rodil kot Gautama, Številne zgodbe iz teh prejšnjih življenj so upodobljene v Džatakah.[77] Za te pripovedke je značilno, da dogodek ali podobo v sedanjosti razložijo z zgodbo nekdanjega življenja.[78]
Poleg tega, da Džatake predbudistično preteklost polnijo z globoko karmično zgodovino, razlagajo pot, ki je bodhisatvo, bodočega Budo, vodila do budizma.[79]
Življenjepisi, kot je Budavaṃsa, jo opisujejo kot dolgo in naporno, saj je zavzela »štiri neskončno dolge dobe« (asamkeje).[80]
V teh legendarnih biografijah gre bodhisatva skozi veliko različnih rojstev (živalskih in človeških), navdihuje ga pri tem srečevanje s preteklimi Budami, kar ga spodbudi za vrsto sklepov ali zaobljub (praniDana), da postane Buda. Nato začne prejemati napovedi preteklih Budov.[81] Ena od najbolj priljubljenih legend je srečanje z Dipankara Budo, ki bodočemu Budi napove, da bo doživel prebujenje.[82]
Druga tema, ki jo najdemo v komentarju Pali Džataka (Jātakaṭakatā) in sanskrtskem Jātakamālā, je, kako je moral bodoči Buda vaditi več »popolnosti« (pāramitā), da je dosegel prebujenje.[83] V teh zgodbah je tudi včasih govora o negativnih dejanjih, ki jih je v prejšnjih življenjih storil bodhisatva, kar pojasnjuje težave, ki jih je kot Gautama doživljal v svojem zadnjem življenju.[84]
Življenjepis
Rojstvo in zgodnja leta
Zemljevid Lumbinija in drugih večjih budističnih krajev v Indiji. Lumbini (današnji Nepal) je rojstni kraj Bude,[85] in je sveto mesto tudi za številne neverne.
Steber v Lumbiniju z napisom, ki pravi, da je to kraj rojstva Bude.
Po budistični tradiciji je Lumbini v današnjem Nepalu rojstni kraj Bude.[86] Odraščal je v kraju Kapilavastu, za katerega se ne ve, kje točno je.[87] Lahko da gre za Piprahva, Utar Pradeš v današnji Indiji,[88] ali za Tilaurakot v Nepalu.[89] Oba kraja ležita le 24 kilometrov narazen.[89]
Najzgodnejši budistični viri navajajo, da se je Buda rodil aristokratski družini kšatrija (Pali katija), imenovani Gotama (sanskrt Gautama), ki so pripadali plemenu Sakja, pridelovalcev riža, ki je živelo na področju dandanašnje meje med Indijo in Nepalom.[90][91][92][note 4] Oče mu je bil Šudodana, »izvoljeni poglavar klana Šakja«,[94] katerega glavno mesto je bil Kapilavastu, Njih ozemlje si je kasneje, za časa Budovega življenja, osvojilo rastoče kraljestvo Kosala. Gautama je bilo ime družini. Po kasnejših življenjepisih, kot sta Mahavastu in Lalitavistara, je njegova mati, Maja (Mājādevī), soproga Sudhodana, bila Kolijska pricesa. Legenda pravi, da je v noči, ko je bil Sidarta spočet, kraljica Maja sanjala, da je v njeno desno stran s šestimi okli vdrl bel slon,[95][96] in čez deset mesecev [97] je rodila Sidarto. Po tradiciji Šakja je kraljica Maja, potem ko je zanosila, iz Kapilavastu odšla roditi v očetovo kraljestvo. Vendar naj bi se njen sin rodil na poti, v Lumbiniju, na vrtu pod drevesom sal (Salea Robusta).
Zgodnja budistična besedila vsebujejo zelo malo o rojstvu in mladosti Gotama Bude.[98][99] Kasnejše biografije pripovedujejo dramatično o življenju mladega princa Gotama in o njegovih eksistencialnih težavah.[100]Prikazujejo tudi njegovega očeta. Šudodana kot dednega monarha Surjavanša (sončne dinastije) Ikṣvākuja (Pāli Okkāka). Vendar je to malo verjetno, saj mnogi učenjaki menijo, da je bil Śudodana zgolj aristokrat plemena Šakja (khattiya) in da njih država ni bila dedna monarhija.[101][102]Dejansko je bolj enakovredna oblika vladanja gananga - kot politična alternativa indijskim monarhijam - lahko da vplivala na razvoj šramanske džainske in budistične oblike države, kjer so monarhije težile k vedskemu brahmanizmu.[103]
Dan Budovega rojstva se na področju teravadskega budizma pogosto praznuje kot Vesak.[104] Po kasnejših biografskih legendah je na praznovanje rojstva iz svojega gorskega bivališča prišel puščavnik in videc Asita, ki je na otroku prepoznal »32 potez velikega človeka« in napovedal, da bo ali postal veliki kralj (čakravartin) ali velik verski vodja.[105][106] Sudodana je peti dan priredil slovesnost poimenovanja, na katero je povabil osem brahminskih učenjakov, da bi novorojencu prerokovali. Vsi so mu napovedali podobno bodočnost, [105] Kondañña, najmlajši med njimi in kasneje poleg Bude prvi arhat (prebujeni), naj bi kot edini nedvoumno napovedal, da bo Sidarta postal Buda.[107]
Zgodnja besedila kažejo, da Gautama, preden se je v svoji ekzistenčni skrbi za človeka podal na romarsko iskanja, ni poznal prevladujočih verskih naukov svojega časa.[108] Zgodnji budistični spisi in tudi številne post-kanonične pripovedke, pravijo, da je Gotama imel ženo, Jasodaro in sina, ki mu je bilo ime Rāhula.[109] Poleg tega Buda v zgodnjih besedilih sam pravi, da je »"živel ... razvajeno, zelo razvajeno življenje, kot kak menih (v domu svojih staršev).«"[110]
Odpoved
Glej tudi: Velika odpoved
Veliki odhod Sidarte Gautame, obkrožen z avreolo, spremljajo ga številni stražarji in devata, ki so se prišli poklonit; Gandara, Kušansko obdobje
Medtem ko najstarejši viri zgolj govorijo o tem, kako Gautama išče višji duhovni cilj in postane asket ali šramana, potem ko ga je laično življenje razočaralo, imajo kasnejši življenjepisi o tem, kako je postal potujoči menih, bolj dodelano sliko.[100][111]
Najzgodnejša poročila o duhovnem iskanju poročajo, da je Gautamo na odpoved privedlo spoznanje, da je njegovo življenje podvrženo starosti, boleznim in smrti, in da obstaja lahko da kaj boljšega (tj. osvoboditev, nirvana)[112] Zgodnji viri tudi slikajo Budov razlog za to, da je postal šramana, takole: »Življenje v domači hiši, tem nečistem mestu, je ozko - življenje šramana je kot zrak na prostem. Za nekoga, ki se drži svoje hiše, ni enostavno živeti povsem čisto in sveto življenje.«[113] Govor je o tem, kako sta njegova mati in oče bila proti njegovi odločitvi in »jokala, da so jima solze drle po licih«, ko se je odločil iti od doma.[114][115]
Princ Sidarta si brije lase in postane šramana. Borobudur, 8. stoletje
Ena od legend govori o tem, kako je Gautama prvič šel iz svoje palače, da bi videl kakšen je svet zunaj in bil presunjen, ko se je soočil s človeškim trpljenjem.[116][117] Oče Gautama naj bi ga ščitil pred verskimi nauki in soočanji s trpljenjem človeka, tako da bi postal velik kralj, ne pa velik verski voditelj.[118] Nidanakata (5. stoletje p. n. št.), pravi, da je Gautama prvič v svojem življenju videl starca. Temu prvemu soočenju s svetom so se v »štiri videnja« pridružila še tri: med ponovnimi iskanji izven palače je naletel na bolnega človeka, na razpadajoče truplo in nazadnje na asketa, ki mu je dal misliti [119].[120][121]
Legende govorijo o tem, kako je Gautama zapustil palačo. Kmalu po štirih videnjih se je Gautama ponoči zbudil in pretreslo ga je, ko je videl svoje služabnice, kako kot čudno zverižena trupla ležijo po tleh.[122] Doživljaj, trpljenje in konec trpljenja, bo pozneje med svojim razsvetljenjem bolje, bolj globoko razumel.[123] Pretresen zaradi vsega, kar je doživel, se je odločil, da sredi noči proti očetovi volji zapusti palačo in zaživi življenje potujočega asketa.[119] Na konju Kantaka zapusti Gautama palačo, spremlja ga je hlapec Čandaka, za njim ostaneta Rahula in Jaśodara.[124] Odšel je do reke Anoma in si odrezal lase. Hlapca in konja je pustil za seboj, odšel je v divjino in se preoblekel v meniško kuto,[125] po nekaterih različicah pripovedke mu je kuto dal bog Brahma ob reki Anomi.[126]
Legende pravijo, da je asketski Gautama najprej šel v kraj Radžagaho (današnji Radžgir), kjer je prosil miloščino po ulicah; ko je je kralj Bimbisara iz Magade zvedel za njegovo iskanje, mu je ponudil delež svojega kraljestva. Gautama je ponudbo zavrnil, vendar je obljubil, da bo po razsvetljenju najprej obiskal njegovo kraljestvo.[127][128]
Življenje asketa in prebujenje
Vsi viri se strinjajo, da se je Gautama učil askeze pri dveh učiteljih jogi meditacije. Ko je osvojil nauke Arada Kalama ki je učil, kako doseči »sfero ničnosti«, ga je Ārāḍa prosil, da postane enakovreden vodja njihove duhovne skupnosti. Vendar Gautama ta nauk ni zadovoljil, ker »ne vodi v odpor, nepristranskost, prenehanje, pomiritev, znanje, prebujenje, Nibana«. šel dalje, da bi postal učenec Udraka Rāmaputra (Pali Udaka Ramaputa). Pri njem je dosegel visoko stopnjo meditativne zavesti; ko ga je učitelj enako povabil, da se mu pridruži, ga je Gautama, nezadovoljen iz istih razlogov kot prej, zapusti in je šel naprej.
Pozlačeni " kip shujšanega Bude", Ubosot v Bangkoku, kaže Gautama za časa njegovega asketizma
Potem ko je zapustil učitelje meditacije, se je Gautama odločil za askezo.[129] [130] Te v zgodnjih besedilih opisane metode vključujejo stradanje, različne oblike nadzora dihanja in močan nadzor nad umom. Poročajo, da je tako shujšal, da je bilo njegove kosti videti skozi kožo.[131] Drugi prvotni budistični vir[132] pravijo, da je spoznal meditativno pot do prebujenja in odkril »Srednjo pot« - pot zmernosti, proč od skrajnosti samozadovoljstva in samomrtvičenja.[132] Zaradi njegove odpovedi askezi naj bi ga pet spremljevalcev zapustilo, saj so mislili, da je opustil iskanje in se samodisciplini odpovedal.
Drevo Mahabodi v templju Sri Mahabodi v Bod Gaji
Po njegovi odločitvi, da neha s skrajno askezo, je Gautama začel meditirati odločen, da ne neha, dokler ne doživi popolnega prebujenja (samā-sambodi).[133] Ta dogodek se je pripetil pod figovim drevesom — znanim kot »drevo prebujenja« — v kraju Bod Gaja, Bihar.[134]
Buda je potem, ko je askezo pripeljal do skrajnosti, doumel, da mu to ne more pomagati do prebujenja. Spomnil se je, kako je kot otrok sedel pod drevesom in premišljeval, medtem ko je njegov oče delal.[135] Ta spomin mu pomaga doumeti, da je meditacija pot do prebujenja.[136]
Čudež Bude, ki hodi po reki Nairañjanā. Buda ni viden (anikonizem), predstavlja ga le pot na vodi in njegov prazen prestol spodaj desno.[137] Sanči
Gautama je tako postal znan kot Buda ali Prebujeni. Naziv za razliko od večine ljudi, ki »spijo« kaže, da se Budo razume kot »prebujen« v resnično naravo resničnosti in da svet vidi »takšen, kot je« (jata-butam).[138] Buda je dosegel osvoboditev (vimuti), imenovano tudi Nirvana, kar pomeni pogasitev 'požarov' želja, sovraštva in nevednosti, vsega, kar ohranja krog trpljenja in ponovnih rojstev.[139] Buda je tako dosegel tri višja znanja: spomin na nekdanja bivališča (tj. pretekla življenja), »božansko oko« ( diba-cakkhu ), ki omogoča poznavanje karmičnih destinacij v drugih in »izumrtje vsega, kar zastruplja misli« (Āsava).[131][140]V času prebujenja naj bi spregledal Štiri plemenite resnice in se tako osvobodili samsare, neskončnega kroga ponovnih rojstev.[141][142][143][note 5]
Kot poročajo različna besedila iz Pali kanona, je Buda sedem dni sedel pod drevesom prebujenja in "čutil blaženost osvobojenja".[144] Še naprej je meditiral inna bregu reke Nairañjanā razmišljal o različnih vidikih darme, kot so Odvisno poreklo, Pet duhovnih sposobnosti in trpljenje.[145]
Prva pridiga in nastanek saṅga
Damek Stupa in Sarnath, Indija, mesto prvega učenja Buda, v katerem je učil štiri plemenite resnice svojih prvih pet učencev
Buda je po prebujenju okleval, ali naj darmo uči druge. Zaskrbelo ga je, da so ljudi premagali nevednost, pohlep in sovraštvo, da bodo težko prepoznali pot, ki je »subtilna, globoka in težko razumljiva«.[146] Vendar ga je bog Brahmā Sahampati prepričal z argumentom, da ga bodo razumelo vsaj tistih nekaj, ki ima »malo prahu v očeh«. Buda je popustil in se strinjal s poučevanjem.
Buda naj bi potem, ki se je odločil poučevati, najprej obiskal svoja nekdanja učitelja Alaro Kalamo in Udako Ramaputo, da ju pouči o svojih spoznanjih; ker pa sta že umrla, se je odločil obiskati svojih pet bivših spremljevalcev.[147] V Jelenovem parku (Mrigadāva, imenovan tudi Rišipatana, »mesto, kamor je padel pepel asketov«) blizu Varanasija je naletel na skupino petih asketov in jih prepričal, da se je resnično popolnoma prebudil.[148] Tu naj bi tudi imel svojo prvo pridigo, znano tudi kot »pridiga iz Benaresa«.[148] Po prvi pridigi naj bi asket Koṇḍañña (Kaundinja) postal prvi arahant (osvobojeno bitje) in prvi budistični menih.[149] Buda je nato nadaljeval z učenjem drugih pristašev in ustanovili so prvo saṅgo: to je red Budističnih menihov.
Različni viri, kot so Mahāvastu, MahākhanDaka Theravāda Vinaya in Catusparisat-sūtra, omenjajo tudi, da je v tem času[150][151] imel Buda drugo pridigo o značilnosti »ne-samega sebe« (Anātmalakṣaṇa Sūtra). Po tej drugi pridigi so tudi štirje preostali asketi dosegli stanje arahanta.[151]
Grič Gajasisa ali Brahmayoni, kjer je Buda poučeval ognjeno pridigo
Teravāda Vinaja in Katusparisat-sūtra govorita tudi o spreobrnitvi Jasa, lokalnega poveljnika ceha in njegovih prijateljev in družine, ki so bili prvi laiki, ki so se spreobrnili in vstopili v budistično skupnost.[152][151] Sledila je spreobrnitev treh bratov z imenom Kasapa, ki so s seboj pripeljali petsto spreobrnjencev, ki so bili prej »asketi z matiranimi lasmi« in katerih duhovna praksa je bila povezana z žrtvovanjem ognja.[153][154] Po navedbah Theravāda Vinaya se je Buda nato ustavil na griču Gayasisa blizu Gaye in podal svoj tretji govor, Ādittaparijāja Suta (Govor o ognju),[155]v katerem je učil, da je vse na svetu je vneta s strastmi in osvobojeni so lahko le tisti, ki sledijo Osemkratni poti.[151]
Ob koncu deževnega časa, ko je Budina skupnost narasla na približno šestdeset prebujenih menihov, jim je naročil, naj gredo na pot sami, naj učijo in posvečajo ljudi v skupnost, da bi »blagoslovili in koristili« svetu.[156][151]
Rast saṅge
V preostalih 40 ali 45 letih svojega življenja naj bi Buda potoval po nižavju ob Gangesu v današnjem Utar Pradešu, Biharju in na jugu Nepala in poučeval različne ljudi: od plemičev do služabnikov, askete in gospodinjstva, morilci, kot je Angulimala in kanibale, kot so bili Alavaka.[157][111][158] Po Schumannovem mnenju se je Budino potepanje gibalo od Kosambija ob Jamuni (25 km jugozahodno od Alahabada), do Kampe (40 km vzhodno od Bhagalpurja) in od Kapilavastu (95 km severozahodno od Gorakpurja) do Uruvele (južno od Gaje). Ta pokriva področje 600 krat 300 km.[159] Njegova sanga je uživala pokroviteljstvo kraljev Kosala in MagaDa, zato je veliko časa preživel v njunih prestolnicah Savata in Radžagaha.[159]
Čeprav nam njegov jezik ostaja neznan, je Buda verjetno poučeval v enem ali več različnih tesno povezanih srednjeindijskih dialektov, od katerih je Pali morda postal standardizirana zapuščina.
Sanga je potovala po podcelini in pridigala. To se je nadaljevalo skozi vse leto, razen v štirih mesecih deževne dobe Vassa, ko so asketi vseh religij redko potovali. Eden od razlogov je bil, da je bilo to težje storiti, ne da bi škodili flori in živalskemu svetu.[160]Lahko da je tudi šlo za zdravje udeležencev.[161] V tem letnem času se je sanga umaknila v samostane, javne parke ali gozdove, kamor so ljudje prihajali k njim.
Glavna učenca Bude, Mogalana (vodja v psihični moči) in Sariputa (vodja v modrosti)
Prve čase so se zadrževali v Varanasiju. Glede na palijska besedila je Buda kmalu po nastanku sange odpotoval v Radžagaho, glavno mesto Magade in se srečal s kraljem Bimbisaro, ki je sangi podaril park z bambusovimi gaji.[162]
Sanga Bude je še naprej rasla med njegovimi prvimi romanji po severni Indiji. Zgodnja besedila pripovedujejo o tem, kako je Asadži spreobrnil Budove glavne učence, Sāriputa in Mahāmogalāna, ki sta bila učenca skeptičnega šramana Sañdžaja Belaṭiputa.[163][164] Prav tako pripovedujejo o tem, kako se je Budin sin Rahula pridružil svojemu očetu kot menih, ko je Buda obiskal svoj rojstni kraj Kapilavastu.[165] Sčasoma so se redu kot menihi pridružili drugi Šakjani, tako Budin bratranec Ananda, Anuruda, brivec Upali, Budina polbrata Nanda in Devadata.[166][167] Medtem je slišal nauke svojega sina tudi Sudodana in se spreobrnil.
Ostanki dela samostana Jetavana, tik pred starodavnim Savatijem v Utar Pradešu
V zgodnjih besedilih je omenjen tudi pomemben laični učenec, trgovec Anātapiṇḍika, ki je že zgodaj postal močan laični zagovornik Bude. Pravijo, da ga je darilo gaja Jetavanl sangi stalo veliko (Teravada Vinaja govori o tisočih zlatih kovancev).[168][169]
Nastanek reda nun
Mahāprajāpatī, prva nuna in Budina mačeha, posvečuje
Oblikovanje vzporednega reda ženskih samostanov (bikunī) je bil še en pomemben del rasti Budine skupnosti. Kot je ugotovila Analajojeva primerjalna študija te teme, obstajajo različne različice tega dogodka, prikazane v različnih zgodnjih budističnih besedilih.[note 6]
Glede na vse glavne različice, ki jih je preučil Analajo, Buda Mahāprajāpatī Gautamī, Budino mačeho, najprej zavrne, potem ko je zanjo in nekatere druge ženske zaprosil za posvečenje. Mahāprajāpatī in njeni sledilci si nato obrijejo lase, si nadenejo obleke in začnejo slediti Budi na njegovih potovanjih. Ānanda na koncu prepriča Budo, naj Mahāprajāpatīju posveti ob sprejetju osmih pogojev, imenovanih gurudarme, ki se osredotočajo na odnos med novim redom redovnic in menihi.[171]
Po mnenju Analaya je edini argument, ki je skupen vsem različicam, s katerimi Ananda prepriča Budo, ta, da imajo ženske enako sposobnost, da dosežejo vse stopnje prebujanja.[172] Nekateri sodobni učenjaki naj bi zaradi različnih nedoslednosti dvomili o pristnosti osmih gurudarma pravil v njihovi sedanji obliki. Meni, da je zgodovina sedanjih osmih seznamov dvomljiva, da pa so morda temeljili na predhodnih odredbah Bude.[173][174] Analajo tudi ugotavlja, da različni odlomki kažejo, da je bil razlog za Budovo obotavljanje pri posvečenju žensk strah, da bi življenje redovnice brez zaščite moških družinskih članov nevarno (npr. zaradi polnega nasilja in ugrabitve). Zaradi tega so bile odredbe gurudarme morda način, kako "novoustanovljeni red redovnic postaviti v odnos s svojimi moškimi kolegi, ki je čim bolj podoben zaščiti, ki bi jo laična ženska lahko pričakovala od svojih moških sorodnikov."[175]
Kasnejša leta
Procesija kralja Prasenajita iz Kosale zapušča Sravasti, da bi se srečala z Budo. Sanči [176]
Ajatasatu obožuje Budo, relief iz Bharhuta stupe v Indijskem muzeju, Kalkuta
Po mnenju J. S. Stronga naj bi se po prvih 20 letih svojega učiteljevanja sčasoma ustalil v Sravastiju, prestolnici kraljevine Kosala, in svoja kasna leta večinoma preživel v tem mestu.[169]
Ko je sanga naraščala, se je pojavila potreba po standardiziranem naboru samostanskih pravil in Buda je, kot kaže, razvil vrsto predpisov za sango. Ti so ohranjeni v različnih besedilih, imenovanih Pratimoksa, ki jih je skupnost recitirala vsakih štirinajst dni. Pratimoksa vključuje splošne etične zapovedi in pravila glede bistva samostanskega življenja, kot so sklede in oblačila.[177]
V poznih letih je Budova slava naraščala in bil je povabljen na pomembne kraljevske dogodke, kot sta otvoritev nove dvorane sveta Šakjanov (kot je razvidno iz MN 53) in otvoritev nove palače princa bodija (kot je upodobljeno v MN 85).[178] Zgodnja bvesedila govorijop tudi o tem, kako je v Budovi starosti kraljestvo MagaDa zavzel novi kralj Adžatasatu in odstavil svojega očeta Bimbisaro. Po besedah Samaññaphala sutra je novi kralj govoril z različnimi asketskimi učitelji in se na koncu zatekel k Budi.[179] Vendar pa tudi Jaina viri zatrjujejo njegovo zvestobo, tako da je verjetno je podpiral različne verske skupine, ne samo Budovo sango.[180]
Ko je Buda še naprej potoval in poučeval, je stopil v stik tudi s člani drugih sekt Šramane. Iz zgodnjih besedil obstajajo dokazi, da je Buda naletel na nekatere od teh oseb in kritiziral njihove doktrine. Samaññaphala sutra navaja šest takšnih sekt.[181]
V zgodnjih besedilih je tudi ostareli Buda opisoval bolečine v hrbtu. V več besedilih je omenjeno, kako poučuje svoje glavne učence, saj je njegovo telo zdaj potrebovalo več počitka.[182] Vendar je Buda nadaljeval s poučevanjem tudi v starosti.
Eden najbolj zaskrbljujočih dogodkov v Budovi starosti je bil razkol Devadate. Zgodnji viri govorijo o tem, kako je Budin bratranec Devadata poskušal prevzeti vodstvo reda, nato pa je zapustil sango z več budističnimi menihi in oblikoval konkurenčno sekto. To sekto naj bi podpiral tudi kralj Adžatasatu.[183][184] Po kanonu Pali naj bi Devadata načrtoval umor Bude.[185] Buda je v to razkolniško skupnost poslal svoja dva glavna učenca (Sariputo in Mogalano), da bi prepričal menihe, ki so odšli z Devadato, da se vrnejo.[186]
Po vseh glavnih zgodnjih budističnih besedilih Vinaja jaj bi Devadata skušal razcepiti budistično skupnost, vendar ni enotnosti glede razlogov za spor z Budo. Na splošno se besedila osredotočajo na "pet točk", ki veljajo za pretirane asketske prakse, Mahāsaṅgika Vinaja pa govori o bolj obsežnem nesoglasju.[187]
Zadnji dnevi in parinirvana
Metal relief
Ta vzhodnojavanski relief prikazuje Budo v njegovih zadnjih dneh in Anando, njegovega glavnega sopotnika.
Glavna pripoved o Budinih zadnjih dneh, smrti in dogodkih po njegovi smrti je v Mahaparinibana sutri (DN 16) in njenih različnih vzporednicah v sanskrtu, kitajščini in tibetanščini.[188] Po mnenju Analaya mednje spadajo kitajska Dirga Agama 2, sanskrtski drobci Mahaparinirvanasutre in trije diskurzi, ohranjeni kot posamezni prevodi v kitajščino.[189]
Sutra Mahaparinibana prikazuje Budovo zadnje leto kot vojni čas. Začne se z odločitvijo Ajatasattuja, da bo vojskoval z federacijo Vajjian, zaradi česar bo poslal ministra, ki bo za nasvet vprašal Budo.[190] Buda odgovarja z besedami, da se lahko pričakuje, da bodo Vajjianci napredovali, dokler bodo storili sedem stvari, nato pa je teh sedem načel uporabil v budistični Sangi in pokazal, da ga skrbi prihodnja blaginja.Buda pravi, da bo Sanga napredoval, dokler bodo »imeli redne in pogoste zbore, se sestajali v harmoniji, ne spreminjali pravil treninga, častili svoje nadrejene, ki so bili pred njimi posvečeni, ne bodo postali žrtev posvetnih želja, bodo ostali predani v gozdne puščavnice in ohraniti njihovo osebno pozornost.« Nato poda nadaljnje sezname pomembnih vrlin, ki jih mora podpirati Sanga.[191]
V zgodnjih besedilih je tudi prikazano, kako sta Budina glavna učenca, Sariputta in Moggallana, umrla tik pred Budovo smrtjo.[192] Mahaparinibana prikazuje Buda, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja doživljal bolezen, a je sprva okreval. Prikazuje ga tudi kot izjavo, da ne more nikogar promovirati za svojega naslednika. Ko je Ānanda to zahteval, Mahaparinibana zapiše svoj odgovor na naslednji način:[193]
Ananda, zakaj red pričakuje to od mene? Poučeval sem darmo, pri tem pa nisem razlikoval med "notranjo" in "zunanjo": Tatagata ne pozna "učiteljeve pesti" (v kateri so nekatere resnice zadržane). Če kdo misli: "odgovor je moja stvar", ali "red je pod mojim vodstvom", se mora obrnit na red. Tatagata ne razmišlja na tak način. Zakaj naj Tatagata skrbel za red? Star sem, iztrošen. Konec je blizu, dopolnjujem osemdeset let. Tako kot star voz, da lahko še vozi, držijo telo Tatagate skupaj jermeni... Ananda, živeti bi morali vsak zase kot otok, biti sami sebi zatočišče in ne iskati drugih zatočišč; z dammo kot otokom in našim zatočiščem, ki ne išče utehe drugje. Tisti menihi, ki v mojem času ali pozneje živijo tako,da iščejo otok in zatočišče v sebi in v Dammi in nikjer drugje, ti zavzeti redovniki so resnično moji menihi in premagali bodo temo (ponovnega rojstva).
Prizor Mahaparinibana, iz jam Adžanta
Mahaparinibana scene, iz jam Adžanta
Potem ko je potoval in še nekaj poučil, je Buda pojedel svoj zadnji obrok, ki ga je prejel v dar od kovača po imenu Cunda. Padajoč hudo bolan je Buda naročil svojega spremljevalca ndanando, naj prepriča Cundo, da obed, ki ga je pojedel pri njem, nima nobene zveze z njegovo smrtjo in da bo njegov obrok vir največjih zaslug, saj je poskrbel za zadnji obrok Bude.[194] Bhikkhu in von Hinüber trdita, da je Buda umrl zaradi mezenteričnega infarkta, ki je simptom starosti, namesto zastrupitve s hrano.[195][196]
Natančna vsebina Budovega zadnjega obroka ni jasna zaradi različnih svetopisemskih tradicij in dvoumnosti pri prevodu nekaterih pomembnih izrazov. Tradicija Theravade na splošno verjame, da je Budu ponudil nekakšno svinjsko meso, medtem ko tradicija Mahayane verjame, da je Buda zaužil nekakšen tartuf ali drugo gobo. Ti lahko odražajo različne tradicionalne poglede na budistično vegetarijanstvo in zapovedi za menihe in redovnice.[197] Tudi sodobni učenjaki se glede te teme ne strinjajo in trdijo, da gre za prašičje meso ali za kakšno rastlino ali gobo, ki jo prašiči radi jedo.[note 7] Kakor koli že, noben vir, ki omenja zadnji obrok, ne pripisuje Budine bolezni samemu obroku.[198]
Po suti Mahaparinibana so Buda in njegovi spremljevalci po obroku s Cundo nadaljevali potovanje, dokler ni bil prešibak, da bi nadaljeval, in se je moral ustaviti v Kushinagarju, kjer je imel Ānanda počivališče, pripravljeno v gozdu dreves Sala.[199][200] Potem ko je Sangi na široko sporočil, da bo kmalu preminil v končno Nirvano, je Buda v red osebno postavil še zadnjega novinca, njegovo ime je bilo Subhadda.[199] Nato je ponavljal svoja zadnja navodila sangi, in sicer da naj bi bila Damma in Vinaya njihova učitelja po njegovi smrti. Potem je vprašal, ali kdo dvomi o poučevanju, a nihče ni.[201] Poročali so, da so bile Budine zadnje besede: "Vse saṅkhāre propadajo. Pridno stremi k cilju (appamāda) "(Pali: 'vayaDammā saṅkhārā appamādena sampādethā').[202][203]
Nato je vstopil v svojo zadnjo meditacijo in umrl ter dosegel tisto, kar je znano kot parinirvana (končna nirvana, konec ponovnega rojstva in trpljenje, doseženo po smrti telesa). Mahaparinibana poroča, da je v svoji zadnji meditaciji zaporedoma vstopil v štiri dhjane, nato v štiri nematerialne dosežke in na koncu v meditativno bivališče, znano kot niroDa-samāpatti, preden se je v trenutku smrti vrnil v četrto dhjano.[204][200]
Budina upepeljevalna stupa, Kushinagar (Kushinara).
Vaza Piprahwa z Budinimi relikvijami. Napis se glasi: .. salilaniDane BuDasa Bhagavate .. (Brahmijev scenarij: .. 𑀲𑀮𑀺𑀮𑀦𑀺𑀥𑀸𑀦𑁂 𑀩𑀼𑀥𑀲 𑀪𑀕𑀯𑀢𑁂 ..]) "Relikvije gospoda Bude".
Posmrtni dogodki
Glej tudi: Śarīra in Relics associated with Buddha
Kot piše v Mahaparinibana sutri, so Mallians Kushinagarja dneve po Budovi smrti preživeli v počastitvi njegovega telesa s cvetjem, glasbo in vonjavami. [205] Sanga je počakala, dokler ni prišel ugledni starešina Mahākassapa, da se pokloni, preden je telo upepelil.[206]
Budino telo so nato upepelili, ostanke, vključno z njegovimi kostmi, shranili kot relikvije in jih razdelili med različna severnoindijska kraljestva, kot so MagaDa, Shakya in Koliya.[207] Te relikvije so vgradili v spomenike ali gomile, imenovane stupe, kar je bila takrat običajna pogrebna praksa. Stoletja kasneje jih bo Ašoka izkopal in zapisal v številne nove stupe okoli Mauryjevega kraljestva.[208][209] Številne nadnaravne legende obkrožajo zgodovino domnevnih relikvij, saj so spremljale širjenje budizma in dajale legitimnost vladarjem.
Po različnih budističnih virih so prvo budističnosrečanje organizirali kmalu po Budovi smrti z namenom zbiranja, recitiranja in zapomnjevanja naukov. Mahākassapa je sanga izbral za predsednika sveta. Vendar sodobni učenjaki izpodbijajo zgodovino tradicionalnih poročil prvega sveta.[210]
Opombe
Sanskrit: [ɕaːkjɐmʊnɪ bʊddʱɐ]
In 2013, archaeologist Robert Coningham found the remains of a Bodhigara, a tree shrine, dated to 550 BCE at the Maya Devi Temple, Lumbini, speculating that it may possibly be a Buddhist shrine. If so, this may push back the Buddha's birth date.[30] Archaeologists caution that the shrine may represent pre-Buddhist tree worship, and that further research is needed.[30]
Richard Gombrich has dismissed Coningham's speculations as "a fantasy", noting that Coningham lacks the necessary expertise on the history of early Buddhism.[31]
Geoffrey Samuel notes that several locations of both early Buddhism and Jainism are closely related to Yaksha-worship, that several Yakshas were "converted" to Buddhism, a well-known example being Vajrapani,[32] and that several Yaksha-shrines, where trees were worshipped, were converted into Buddhist holy places.[33]
Minor Rock Edict Nb3: "These Dhamma texts – Extracts from the Discipline, the Noble Way of Life, the Fears to Come, the Poem on the Silent Sage, the Discourse on the Pure Life, Upatisa's Questions, and the Advice to Rahula which was spoken by the Buddha concerning false speech – these Dhamma texts, reverend sirs, I desire that all the monks and nuns may constantly listen to and remember. Likewise the laymen and laywomen."[50]
Dhammika:"There is disagreement amongst scholars concerning which Pali suttas correspond to some of the text. Vinaya samukose: probably the Atthavasa Vagga, Anguttara Nikaya, 1:98–100. Aliya vasani: either the Ariyavasa Sutta, Anguttara Nikaya, V:29, or the Ariyavamsa Sutta, Anguttara Nikaya, II: 27–28. Anagata bhayani: probably the Anagata Sutta, Anguttara Nikaya, III:100. Muni gatha: Muni Sutta, Sutta Nipata 207–21. Upatisa pasine: Sariputta Sutta, Sutta Nipata 955–75. Laghulavade: Rahulavada Sutta, Majjhima Nikaya, I:421."[50]
According to Geoffrey Samuel , the Buddha was born into a Kshatriya clan,[92] in a moderate Vedic culture at the central Ganges Plain area, where the shramana-traditions developed. This area had a moderate Vedic culture, where the Kshatriyas were the highest varna, in contrast to the Brahmanic ideology of Kuru–Panchala, where the Brahmins had become the highest varna.[92] Both the Vedic culture and the shramana tradition contributed to the emergence of the so-called "Hindu-synthesis" around the start of the Common Era.[93][92]
Scholars have noted inconsistencies in the presentations of the Buddha's enlightenment, and the Buddhist path to liberation, in the oldest sutras. These inconsistencies show that the Buddhist teachings evolved, either during the lifetime of the Buddha, or thereafter. See:
* Bareau (1963)
* Schmithausen (1981)
* Norman (2003)
* Vetter (1988)
* Gombrich (2006), Chapter 4 harvp error: multiple targets (2×): CITEREFGombrich2006 (pomoč)
* Bronkhorst (1993), Chapter 7
* Anderson (1999)
Analayo draws from seven early sources:[170]
Dharmaguptaka Vinaya v štirih delih, ohranjena v kitajščini
a *Vinayamātṛkā ohranjen v kitajskem prevodu, za katerega nekateri učenjaki menijo, da predstavlja tradicijo Haimavata
Mahāsāṃghika-Lokottaravāda Vinaya, ohranjena v sanskrtu
Mahīśāsaka Vinaya v petih delih, ohranjeno v kitajščini
Mūlasarvāstivāda Vinaya, kjer je epizoda ohranjena v kitajskem in tibetanskem prevodu, precejšnji deli pa so ohranjeni tudi v sanskrtskih fragmentih
diskurz v Madhyama-āgami, ohranjen v kitajščini, verjetno predstavlja tradicijo Sarvāstivāda
palijski govor, ki ga najdemo med osmimi Aṅguttara-nikāya; isto poročilo najdemo tudi v Theravāda Vinaya, ohranjenem v Pāli
Waley notes: suukara-kanda, "pig-bulb"; suukara-paadika, "pig's foot" and sukaresh.ta "sought-out by pigs". He cites Neumann's suggestion that if a plant called "sought-out by pigs" exists then suukaramaddava can mean "pig's delight".
Sklici
Lopez D. S. Encyclopædia Britannica
Gethin (1998).
Strong (2001).
Warder (2000).
Boeree, C George. »An Introduction to Buddhism«. Shippensburg University. Pridobljeno 10. septembra 2011.
de Bary, William (1969). The Buddhist Tradition in India, China and Japan (February 1972 izd.). xvii: Vintage Books. str. xvii. ISBN 0-394-71696-5. In this respect, then, Buddha could accurately be viewed as a kind of savior, and when so conceived he has had for many the attributes of divinity--saving power, omniscience in regard to all essential truth, an all-encompassing compassion, timeless existence, immutable being, unending bliss, etc.
Thompson, Evan (2020). Why I am Not a Buddhist. Yale University Press. str. 28. This Zen version of Buddhist exceptionalism is specious. Faith in a transcendent being isn't a universal feature of religion. Zen has ritual, scripture, liturgy, monastics, and priests. Moreover, "one's true self" and "the truth of existence," in the senses intended, are religious notions. They are soteriological, concerned with liberation and salvation. They involve a sense of transcendence, an orientation to something that goes beyond ordinary experience. Zen is unquestionably religious.
Laumakis (2008).
Gethin (1998), str. 40–41.
Warder (2000), str. 4-7, 44.
Warder (2000), str. 4.
Cox, Collett (2003). "Abidharma", in: Buswell, Robert E. ed. Encyclopedia of Buddhism, New York: Macmillan Reference Lib. pp. 1–7. ISBN 0028657187.
Baroni (2002), str. 230.
Chalmers, Robert. The Journal of the Royal Asiatic Society, 1898. pp. 103–115
Dhammananda, Ven. Dr. K. Sri, Great Virtues of the Buddha (PDF), Dhamma talks
Roshen Dalal (2014). The Religions of India: A Concise Guide to Nine Major Faiths. Penguin Books. ISBN 9788184753967. Entry: "Jina"
Rawlinson, Hugh George. (1950) A Concise History of the Indian People, Oxford University Press. p. 46.
Muller, F. Max. (2001) The Dhammapada And Sutta-nipata, Routledge (UK). p. xlvii. ISBN 0-7007-1548-7.
Keay, John (2011). India: A History. New York: Grove Press. ISBN 978-0-8021-9550-0. The date [of Buddha's meeting with Bimbisara] (given the Buddhist 'short chronology') must have been around 400 BCE.
Smith (1924), str. 34, 48.
Schumann (2003), str. 1–5.
Carrithers (2001), str. 3.
Buswell (2003), str. 352.
Lopez (1995), str. 16.
Wynne, Alexander. »Was the Buddha an awakened prince or a humble itinerant?«. Aeon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
Cousins (1996), str. 57–63.
Schumann (2003), str. 10–13.
Das, Sarat Chandra (1882). Contributions on the Religion and History of Tibet. First published in: Journal of the Asiatic Society of Bengal, Vol. LI. Reprint: Manjushri Publishing House, Delhi. 1970, pp. 81–82 footnote 6.
Wayman (1997), str. 37–58.
Vergano, Dan (25. november 2013). »Oldest Buddhist Shrine Uncovered In Nepal May Push Back the Buddha's Birth Date«. National Geographic. Pridobljeno 26. novembra 2013.
Gombrich, Richard (2013), Recent discovery of "earliest Buddhist shrine" a sham?, Tricycle, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2015, pridobljeno 12. marca 2021
Tan, Piya (21. december 2009), Ambaṭṭha Sutta. Theme: Religious arrogance versus spiritual openness (PDF), Dharma farer, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2016, pridobljeno 22. oktobra 2014
Samuel (2010), str. 140–152.
Bronkhorst, J. (2007). "Greater Magadha, Studies in the culture of Early India," p. 6. Leiden, Boston, MA: Brill. DOI: 10.1163/ej.9789004157194.i-416
Levman, Bryan Geoffrey (2013). »Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures«. Buddhist Studies Review. 30 (2): 145–180. ISSN 1747-9681. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 12. marca 2021.
Levman, Bryan Geoffrey (2013). »Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures«. Buddhist Studies Review. 30 (2): 145–180. ISSN 1747-9681. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 12. marca 2021.
Jayatilleke (1963).
Clasquin-Johnson, Michel. »Will the real Nigantha Nātaputta please stand up? Reflections on the Buddha and his contemporaries«. Journal for the Study of Religion. 28 (1): 100–14. ISSN 1011-7601. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2016. Pridobljeno 12. marca 2021.
Walshe (1995).
Collins (2009).
Berzin, Alexander (april 2007). »Indian Society and Thought before and at the Time of Buddha«. Study Buddhism. Pridobljeno 20. junija 2016.
According to Alexander Berzin, "Buddhism developed as a shramana school that accepted rebirth under the force of karma, while rejecting the existence of the type of soul that other schools asserted. In addition, the Buddha accepted as parts of the path to liberation the use of logic and reasoning, as well as ethical behavior, but not to the degree of Jain asceticism. In this way, Buddhism avoided the extremes of the previous four shramana schools."[41]
Nakamura (1980).
Wynne (2007).
Warder (1998).
Roy (1984).
Beckwith, Christopher I. (2015). Greek Buddha: Pyrrho's Encounter with Early Buddhism in Central Asia (v angleščini). Princeton University Press. str. 7–12. ISBN 978-1-4008-6632-8.
In Ashoka's Rummindei Edict circa 260 BCE, in Hultzsch, E. (1925). Inscriptions of Asoka (v sanskrt). str. 164.
»Definition of dhamma | Dictionary.com«. www.dictionary.com (v angleščini). Pridobljeno 27. oktobra 2020.
Dhammika (1993).
»That the True Dhamma Might Last a Long Time: Readings Selected by King Asoka«. Access to Insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 1993. Pridobljeno 8. januarja 2016.
Leoshko, Janice (2017). Sacred Traces: British Explorations of Buddhism in South Asia (v angleščini). Routledge. str. 64. ISBN 978-1-351-55030-7.
»Ancient Buddhist Scrolls from Gandhara«. UW Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2017. Pridobljeno 4. septembra 2008.
von Hinüber (2008), str. 198–206.
Witzel, Michael (2009). »Moving Targets? Texts, language, archaeology and history in the Late Vedic and early Buddhist periods«. Indo-Iranian Journal. 52 (2–3): 287–310. doi:10.1163/001972409X12562030836859. ISSN 0019-7246.
Strong (2001), str. 5.
Yaldiz, Marianne (1987). Investigating Indian Art. Staatl. Museen Preuss. Kulturbesitz. str. 188. The earliest anthropomorphic representation of the Buddha that we know so far, the Bimaran reliquary
Verma, Archana (2007). Cultural and Visual Flux at Early Historical Bagh in Central India (v angleščini). Archana Verma. str. 1. ISBN 978-1-4073-0151-8.
Fowler (2005), str. 32.
Beal (1883).
Cowell (1894).
Willemen (2009).
Olivelle, Patrick (2008). Life of the Buddha by Ashva-ghosha (1. izd.). New York: New York University Press. str. xix. ISBN 978-0-8147-6216-5.
Karetzky (2000), str. xxi.
Beal (1875).
Swearer (2004), str. 177.
Schober (2002), str. 20.
Anålayo (2006). "The Buddha and Omniscience", Indian International Journal of Buddhist Studies 7: 1–20.
Tan, Piya (trans) (2010). »The Discourse to Sandaka (trans. of Sandaka Sutta, Majjhima Nikāya 2, Majjhima Paṇṇāsaka 3, Paribbājaka Vagga 6)« (PDF). The Dharmafarers. The Minding Centre. str. 17–18. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2016. Pridobljeno 24. septembra 2015.
MN 71 Tevijjavacchagotta [Tevijjavaccha]
Access to Insight, ur. (2005). »A Sketch of the Buddha's Life: Readings from the Pali Canon«. Access to Insight. Pridobljeno 24. septembra 2015.
Jones (1956), str. [navedi št.strani].
Skilton (2004), str. 64–65.
Carrithers (2001), str. 15.
Armstrong (2000), str. xii.
Carrithers (2001).
Strong (2001), str. 19.
Strong (2001), str. 21.
Strong (2001), str. 24.
Strong (2001), str. 30.
Strong (2001), str. 31.
Strong (2001), str. 25.
Strong (2001), str. 37.
Strong (2001), str. 43.
»Lumbini, the Birthplace of the Lord Buddha«. World Heritage Convention. UNESCO. Pridobljeno 26. maja 2011.
Weise (2013).
Trainor (2010), str. 436–37.
Nakamura (1980), str. 18.
Huntington (1986).
Hirakawa (1990), str. 21.
Gethin (1998), str. 14.
Samuel (2010).
Hiltebeitel (2002).
Warder (2000), str. 45.
Beal (1875), str. 37.
Jones (1952), str. 11.
Beal (1875), str. 41.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 8.
Strong (2001), str. 51.
Hirakawa (1990), str. 24.
Gethin (1998), str. 14–15.
Gombrich (1988), str. 49–50.
Thapar (2002), str. 146.
Turpie (2001), str. 3.
Narada (1992), str. 9–12.
Strong (2001), str. 55.
Narada (1992), str. 11–12.
Hamilton (2000), str. 47.
Meeks (2016), str. 139.
Schumann (2003), str. 23.
Gethin (1998), str. 15.
Wynne, Alexander (2019). »Did the Buddha exist?«. JOCBS. 16: 98–148.
Schumann (2003), str. 45.
Schumann (2003), str. 45–46.
Analayo (2011), str. 173.
Gethin (1998), str. 21.
Strong (2001), str. 63.
Gethin (1998), str. 20.
Conze (1959), str. 39–40.
Warder (2000), str. 322.
Schumann (2003), str. 44.
Strong (2001), Incitements to Leave Home.
Strong (2015), The Beginnings of Discontent.
Narada (1992), str. 15–16.
Strong (2015), The Great Departure.
Penner (2009), str. 28.
Strong (2001), The Great Departure.
Hirakawa (1990), str. 25.
Hirakawa (1990), str. 26.
Analayo (2011), str. 234–235.
Analayo (2011), str. 236.
»Dhammacakkappavattana Sutta: Setting the Wheel of Dhamma in Motion«. Access to insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 1993. Pridobljeno 25. decembra 2012.
Analayo (2011), str. 178.
Gyatso (2007), str. 8–9.
Analayo (2011).
Analayo (2011), str. 243.
Marshall (1918).
Gethin (1998), str. 8.
»nirvana«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
»Maha-Saccaka Sutta: The Longer Discourse to Saccaka«. Access to Insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 2008. (MN 36). Pridobljeno 19. maja 2007.
Anderson (1999).
Williams (2002), str. 74–75.
Lopez, Donald. »Four Noble Truths«. Encyclopædia Britannica.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 30.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 30–35.
Khenchen Palden Sherab Rinpoche, The Eight Manifestations of Guru Padmasambhava, (May 1992), https://turtlehill.org/cleanup/khen/eman.html Arhivirano 2022-12-04 na Wayback Machine.
Analayo (2011), str. 182.
Analayo (2011), str. 185.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 44–45.
Strong (2001), str. 110.
Boisselier, Jean (1994). The wisdom of the Buddha. New York: Harry N. Abrams. ISBN 0-8109-2807-8. OCLC 31489012.
Strong (2001), str. 113.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 48, 54–59.
Strong (2001), str. 116–117.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 64.
Strong (2001), str. 115.
Malalasekera (1960), str. 291–92.
Strong (2001), str. 131.
Schumann (2003), str. 231.
Strong (2001), str. 132.
Bhikkhu Khantipalo (1995). "Lay Buddhist Practice, The Shrine Room, Uposatha Day, Rains Residence"
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 68.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 70.
Strong (2001), str. 119.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 78.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 79–83.
Strong (2001), str. 122.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 91.
Strong (2001), str. 136.
Analayo (2016), str. 40–41.
Analayo (2016), str. 43.
Analayo (2016), str. 79.
Analayo, Bhikkhu (2013). »The Gurudharmaon Bhikṣuṇī Ordination in the Mūlasarvāstivāda Tradition«. Journal of Buddhist Ethics. 20: 752. ISSN 1076-9005.
Analayo (2016), str. 111–112.
Analayo (2016), str. 127.
Marshall (1918), str. 59.
Strong (2001), str. 134.
Schumann (2003), str. 232–233.
Jain (1991), str. 79.
Mahajan, V.D. (2016). Ancient India. S. Chand Publishing. str. 190.
Schumann (2003), str. 215.
Schumann (2003), str. 232.
Analayo (2011), str. 198.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 257.
Schumann (2003), str. 236.
Schumann (2003), str. 237.
Bhikkhu Sujato (2012), "Why Devadatta Was No Saint, A critique of Reginald Ray’s thesis of the ‘condemned saint’"
Strong (2001), str. 165.
Analayo (2014). "The Buddha’s Last Meditation in the Dirgha-Agama." The Indian International Journal of Buddhist Studies 15.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 286–288.
Strong (2001), str. 165–166.
Schumann (2003), str. 244.
Schumann (2003), str. 246.
»Maha-parinibbana Sutta«, Digha Nikaya, Access insight, verse 56
Bhikkhu & von Hinüber (2000).
Bhikkhu, Mettanando (15. maj 2001). »How the Buddha died«. Bangkok Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2012. Pridobljeno 25. decembra 2012 – prek BuddhaNet.
Waley (1932), str. 343–54.
Strong (2001), str. 176.
Schumann (2003), str. 249.
Strong (2001), str. 178.
Schumann (2003), str. 250.
Wynne (2007), str. 112.
Strong (2001), str. 183.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 324.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 327.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 330.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 331.
Lopez, Donald. »The Buddha's relics«. Encyclopædia Britannica.
Strong (2007), str. 136–37.
Harvey, Peter (2013), An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices (PDF) (2nd ed.), New York: Cambridge University Press, p. 88, ISBN 978-0-521-85942-4
Viri
Analayo, Bhikkhu (2011). A Comparative Study of the Majjhima-nikāya Volume 1 (Introduction, Studies of Discourses 1 to 90.
——— (2016). The Foundation History of the Nun's Order. projekt verlag, Bochum/Freiburg.
Anderson, Carol (1999), Pain and Its Ending: The Four Noble Truths in the Theravada Buddhist Canon, Routledge
Armstrong, Karen (2000), Buddha, Orion, ISBN 978-0-7538-1340-9
Asvaghosa (1883), The Fo-sho-hing-tsan-king, a life of Buddha, prevedel Beal, Samuel, Oxford: Clarendon
Bareau, André (1963), Recherches sur la biographie du Buddha dans les Sutrapitaka et les Vinayapitaka anciens (v francoščini), Ecole Francaise d'Extreme-Orient
——— (1975), »Les récits canoniques des funérailles du Buddha et leurs anomalies: nouvel essai d'interprétation« [The canonical accounts of the Buddha's funerals and their anomalies: new interpretative essay], Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient (v francoščini), LXII, Persée: 151–189, doi:10.3406/befeo.1975.3845
——— (1979), »La composition et les étapes de la formation progressive du Mahaparinirvanasutra ancien« [The composition and the etapes of the progressive formation of the ancient Mahaparinirvanasutra], Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient (v francoščini), LXII, Persée: 45–103, doi:10.3406/befeo.1979.4010
Baroni, Helen J. (2002), The Illustrated Encyclopedia of Zen Buddhism, Rosen
Beal, Samuel (1875), The romantic legend of Sâkya Buddha (Abhiniṣkramaṇa Sūtra), London: Trübner
Bechert, Heinz, ur. (1991–1997), The dating of the historical Buddha (Symposium), vol. 1–3, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht
Bhikkhu, Mettanando; von Hinüber, Oskar (2000), »The Cause of the Buddha's Death« (PDF), Journal of the Pali Text Society, XXVI: 105–18, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. aprila 2015
Bodhi, Bhikkhu (2005), In the Buddha's Words: An Anthology of Discourses from the Pali Canon, Simon and Schuster
Bronkhorst, Johannes (1993), The Two Traditions of Meditation In Ancient India, Motilal Banarsidass
Buswell, Robert E, ur. (2003), Encyclopedia of Buddhism, zv. 1, US: Macmillan Reference, ISBN 978-0-02-865910-7
Carrithers, M. (2001), The Buddha: A Very Short Introduction, Oxford University Press, ISBN 978-0-02-865910-7
Collins, Randall (2009), The Sociology of Philosophies, Harvard University Press, ISBN 978-0-674-02977-4, 1120 pp.
Conze, Edward, trans. (1959), Buddhist Scriptures, London: Penguin
Cousins, L.S. (1996). Bechert, Heinz (ur.). »The Dating of the Historical Buddha: A Review Article«. Journal of the Royal Asiatic Society. 3. 6 (1): 57–63. doi:10.1017/s1356186300014760. ISSN 1356-1863. JSTOR 25183119 – prek Indology.
Cowell, Edward Byles, transl. (1894), »The Buddha-Karita of Ashvaghosa«, v Müller, Max (ur.), Sacred Books of the East, zv. XLIX, Oxford: Clarendon
Davidson, Ronald M. (2003), Indian Esoteric Buddhism, Columbia University Press, ISBN 978-0-231-12618-2
Dhammika, Shravasti (n.d.) [1990s]. The Buddha & his disciples. Singapore: Buddha Dhamma Mandala Society. ISBN 981-00-4525-5. OCLC 173196980.
——— (1993), The Edicts of King Asoka: An English Rendering, The Wheel Publication, Kandy, Sri Lanka: Buddhist Publication Society, ISBN 978-955-24-0104-6, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2013
Doniger, Wendy, ur. (1993), Purana Perennis: Reciprocity and Transformation in Hindu and Jaina Texts, State University of New York Press, ISBN 0-7914-1381-0
Dundas, Paul (2002), The Jains (2. izd.), Routledge, str. 24, ISBN 978-0-415-26606-2, pridobljeno 25. decembra 2012 – prek Google Books
Eade, JC (1995), The Calendrical Systems of Mainland South-East Asia (illustrated izd.), Brill, ISBN 978-90-04-10437-2
Epstein, Ronald (2003), Buddhist Text Translation Society's Buddhism A to Z (illustrated izd.), Burlingame, CA: Buddhist Text Translation Society
Flood, Gavin D. (1996). An Introduction to Hinduism. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-43878-0.</ref>
Fowler, Mark (2005), Zen Buddhism: beliefs and practices, Sussex Academic Press
Gethin, Rupert, M.L. (1998), Foundations of Buddhism, Oxford University Press
Gombrich, Richard F. (1988), Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo, Routledge and Kegan Paul
——— (1992), »Dating the Buddha: a red herring revealed«, v Bechert, Heinz (ur.), Die Datierung des historischen Buddha [The Dating of the Historical Buddha], Symposien zur Buddhismusforschung (v nemščini), zv. IV, Gottingen: Vandenhoeck and Ruprecht, str. 237–59.
——— (1997), How Buddhism Began, Munshiram Manoharlal
——— (2000), »Discovering the Buddha's date«, v Perera, Lakshman S (ur.), Buddhism for the New Millennium, London: World Buddhist Foundation, str. 9–25.
——— (2006). How Buddhism Began: The Conditioned Genesis of the Early Teachings. Routledge. ISBN 978-1-134-19639-5.
——— (2006), Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo, The Library of Religious Beliefs and Practices Series, Routledge and Kegan Paul
——— (2009), What the Buddha thought, Equinox
Gopal, Madan (1990), K.S. Gautam (ur.), India through the ages, Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India, str. 73
The Buddha: The Story of Siddhartha (DVD), David Grubin Productions, 2010, v 27:25 minuti, ASIN B0033XUHAO {{citat}}: Prezrt neznani parameter |people= (pomoč)
Gyatso, Geshe Kelsang (2007), Introduction to Buddhism An Explanation of the Buddhist Way of Life, Tharpa, ISBN 978-0-9789067-7-1
Hamilton, Sue (2000), Early Buddhism: A New Approach: The I of the Beholder, Routledge
Hartmann, Jens Uwe (1991), »Research on the date of the Buddha«, v Bechert, Heinz (ur.), The Dating of the Historical Buddha (PDF), zv. 1, Göttingen: Vandenhoeck and Ruprecht, str. 38–39, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2014
Hiltebeitel, Alf (2002), »Hinduism«, v Kitagawa, Joseph (ur.), The Religious Traditions of Asia: Religion, History, and Culture, Routledge, ISBN 9781136875977
Hirakawa, Akira (1990), A History of Indian Buddhism: From Śākyamuni to Early Mahāyāna, University of Hawaii Press, ISBN 0-8248-1203-4
Huntington, John C. (september 1986), »Sowing the Seeds of the Lotus: A Journey to the Great Pilgrimage Sites of Buddhism, part V« (PDF), Orientations, 17 (9): 46–58, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 28. novembra 2014
Jain, Kailash Chand (1991), Lord Mahāvīra and His Times, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-0805-8
Jayatilleke, K.N. (1963), Early Buddhist Theory of Knowledge (1. izd.), London: George Allen & Unwin Ltd.
Jones, JJ (1949), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 1, London: Luzac & Co.
——— (1952), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 2, London: Luzac & Co.
——— (1956), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 3, London: Luzac & Co.
Jong, JW de (1993), »The Beginnings of Buddhism«, The Eastern Buddhist, 26 (2)
Kala, U (2006) [1724], Maha Yazawin Gyi (v burmanščini), zv. 1 (4th izd.), Yangon: Ya-Pyei, str. 39
Kalupahana, David (1992), A History of Buddhist Philosophy: Continuities and Discontinuities, University of Hawaii Press
Karetzky, Patricia (2000), Early Buddhist Narrative Art, Lanham, MD: University Press of America
Katz, Nathan (1982), Buddhist Images of Human Perfection: The Arahant of the Sutta Piṭaka, Delhi: Motilal Banarsidass
Keown, Damien; Prebish, Charles S (2013), Encyclopedia of Buddhism, Routledge
Lamotte, Etienne (1988), History of Indian Buddhism: From the Origins to the Saka Era, Université catholique de Louvain, Institut orientaliste
Laumakis, Stephen (2008), An Introduction to Buddhist philosophy, Cambridge; New York: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-85413-9
Leidy, Denise Patty (2008). The Art of Buddhism: An Introduction to Its History & Meaning. Shambhala Publications.
Lopez, Donald S. (1995), Buddhism in Practice, Princeton University Press, ISBN 978-0-691-04442-2
Malalasekera, G.P. (1960), Dictionary of Pali Proper Names, Vol. 1, London: Pali Text Society/Luzac, ISBN 9788120618237
Macdonnel, Arthur Anthony (1900), » Sanskrit Literature and the West.«, A History of Sanskrit Literature, New York: D Appleton & Co
Mahāpātra, Cakradhara (1977), The real birth place of Buddha, Grantha Mandir
Marshall, John (1918). A Guide To Sanchi.
——— (1960). The Buddhist art of Gandhāra: the story of the early school, its birth, growth and decline. Memoirs of the Department of archaelogy in Pakistan. Zv. 1. Cambridge.</ref>
Meeks, Lori (27. junij 2016), »Imagining Rāhula in Medieval Japan« (PDF), Japanese Journal of Religious Studies, 43 (1): 131–51, doi:10.18874/jjrs.43.1.2016.131-151
Mohāpātra, Gopinath (2000), »Two Birth Plates of Buddha« (PDF), Indologica Taurinensia, 26: 113–19, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. oktobra 2012
Mershman, Francis (1913), »Barlaam and Josaphat«, v Herberman, Charles G; in sod. (ur.), The Catholic Encyclopedia, zv. 2, New York: Robert Appleton
Nakamura, Hajime (1980), Indian Buddhism: a survey with bibliographical notes, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-0272-8
Narada (1992), A Manual of Buddhism, Buddha Educational Foundation, ISBN 978-967-9920-58-1
Narain, A.K. (1993), »Book Review: Heinz Bechert (ed.), The dating of the Historical Buddha, part I«, Journal of the International Association of Buddhist Studies, 16 (1): 187–201
———, ur. (2003). The Date of the Historical Śākyamuni Buddha. New Delhi: BR Publishing. ISBN 8176463531.
Norman, K.R. (1997), A Philological Approach to Buddhism, The Bukkyo Dendo Kyokai Lectures 1994, School of Oriental and African Studies (University of London)
——— (2003), »The Four Noble Truths«, K.R. Norman Collected Papers, zv. II, Oxford: Pali Text Society, str. 210–223
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), The Life of the Buddha: According to the Pali Canon, Buddhist Publication Society
Omvedt, Gail (2003). Buddhism in India: Challenging Brahmanism and Caste. SAGE. ISBN 9780761996644.
Penner, Hans H. (2009), Rediscovering the Buddha: The Legends and Their Interpretations, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-538582-3
Prebish, Charles S. (2008), »Cooking the Buddhist Books: The Implications of the New Dating of the Buddha for the History of Early Indian Buddhism« (PDF), Journal of Buddhist Ethics, 15: 1–21, ISSN 1076-9005, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. januarja 2012
Rockhill, William Woodville, transl. (1884), The life of the Buddha and the early history of his order, derived from Tibetan works in the Bkah-Hgyur and Bstan-Hgyur, followed by notices on the early history of Tibet and Khoten, London: Trübner
Roy, Ashim Kumar (1984), A history of the Jains, New Delhi: Gitanjali, str. 179, CiteSeerX 10.1.1.132.6107
Ruegg, Seyford (1999), »A new publication on the date and historiography of Buddha´s decease (nirvana): a review article«, Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, 62 (1): 82–87, doi:10.1017/s0041977x00017572
Samuel, Geoffrey (2010), The Origins of Yoga and Tantra. Indic Religions to the Thirteenth Century, Cambridge University Press
Schmithausen, Lambert (1981), »On some Aspects of Descriptions or Theories of 'Liberating Insight' and 'Enlightenment' in Early Buddhism«, v von Klaus, Bruhn; Wezler, Albrecht (ur.), Studien zum Jainismus und Buddhismus (Gedenkschrift für Ludwig Alsdorf) [Studies on Jainism and Buddhism (Schriftfest for Ludwig Alsdorf)] (v nemščini), Wiesbaden, str. 199–250
——— (1990), Buddhism and Nature, Tokyo, OCLC 697272229
Schober, Juliane (2002), Sacred biography in the Buddhist traditions of South and Southeast Asia, Delhi: Motilal Banarsidass
Schumann, Hans Wolfgang (2003), The Historical Buddha: The Times, Life, and Teachings of the Founder of Buddhism, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-1817-0
Shimoda, Masahiro (2002), »How has the Lotus Sutra Created Social Movements: The Relationship of the Lotus Sutra to the Mahāparinirvāṇa-sūtra«, v Reeves, Gene (ur.), A Buddhist Kaleidoscope, Kosei
Shults, Brett (2014), »On the Buddha's Use of Some Brahmanical Motifs in Pali Texts«, Journal of the Oxford Centre for Buddhist Studies, 6: 106–40
Siderits, Mark (2019), »Buddha«, The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Metaphysics Research Lab, Stanford University
Singh, Upinder (2016), A History of Ancient and Early Medieval India: From the Stone Age to the 12th Century, Pearson, ISBN 978-81-317-1677-9
Srivastava, K.M. (1979), »Kapilavastu and Its Precise Location«, East and West, 29 (1/4): 61–74
——— (1980), »Archaeological Excavations at Priprahwa and Ganwaria and the Identification of Kapilavastu«, Journal of the International Association of Buddhist Studies, 3 (1): 103–110
Skilton, Andrew (2004), A Concise History of Buddhism
Smith, Peter (2000), »Manifestations of God«, A concise encyclopaedia of the Bahá'í Faith, Oxford: Oneworld Publications, ISBN 978-1-85168-184-6, 231 pp.
Smith, Vincent (1924), The Early History of India (4th izd.), Oxford: Clarendon
Strong, J.S. (2001), The Buddha: A Beginner's Guide, Oneworld Publications, ISBN 978-1-78074-054-6
——— (2007), Relics of the Buddha, Motilal Banarsidass
——— (2015), Buddhisms: An Introduction, Oneworld Publications, ISBN 978-1-78074-506-0
Swearer, Donald (2004), Becoming the Buddha, Princeton, NJ: Princeton University Press
Thapar, Romila (2002), The Penguin History of Early India: From Origins to AD 1300, Penguin
Trainor, Kevin (2010), "Kapilavastu", in: Keown, Damien; Prebish, Charles S. Encyclopedia of Buddhism, London: Routledge, ISBN 9781136985881
Tripathy, Ajit Kumar (januar 2014), »The Real Birth Place of Buddha. Yesterday's Kapilavastu, Today's Kapileswar« (PDF), The Orissa Historical Research Journal, 47 (1), Orissa State museum, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. marca 2012
Tuladhar, Swoyambhu D. (november 2002), »The Ancient City of Kapilvastu – Revisited« (PDF), Ancient Nepal (151): 1–7
Turpie, D (2001), Wesak And The Re-Creation of Buddhist Tradition (PDF) (master's thesis), Montreal, Quebec: McGill University, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. aprila 2007
Twitchett, Denis, ur. (1986), The Cambridge History of China, zv. 1. The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220, Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-24327-8
Upadhyaya, KN (1971), Early Buddhism and the Bhagavadgita, Dehli: Motilal Banarsidass, str. 95, ISBN 978-81-208-0880-5
Vetter, Tilmann (1988), The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism, Brill
von Hinüber, Oskar (2008). »Hoary past and hazy memory. On the history of early Buddhist texts«. Journal of the International Association of Buddhist Studies. 29 (2): 193–210.
——— (2009), »Cremated like a King: The funeral of the Buddha within the ancient Indian context«, Journal of the International College of Postgraduate Buddhist Studies, 13: 33–66
Waley, Arthur (julij 1932), »Did Buddha die of eating pork?: with a note on Buddha's image«, Melanges Chinois et Bouddhiques, 1931–32, NTU: 343–54, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2011
Walshe, Maurice (1995), The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Digha Nikaya, Boston: Wisdom Publications
Warder, A.K. (1998). »Lokayata, Ajivaka, and Ajnana Philosophy«. A Course in Indian Philosophy (2. izd.). Delhi: Motilal Banarsidass Publishers. ISBN 978-81-208-1244-4.
——— (2000), Indian Buddhism, Buddhism Series (3. izd.), Delhi: Motilal Banarsidass
——— (2004). Indian Buddhism (reprint izd.). Delhi: Motilal Banarsidass. Pridobljeno 13. oktobra 2020.
Wayman, Alex (1997), Untying the Knots in Buddhism: Selected Essays, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-1321-2
Weise, Kai (2013), The Sacred Garden of Lumbini – Perceptions of Buddha's Birthplace (PDF), Paris: UNESCO, ISBN 978-92-3-001208-3, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. avgusta 2014
Willemen, Charles, transl. (2009), Buddhacarita: In Praise of Buddha's Acts (PDF), Berkeley, CA: Numata Center for Buddhist Translation and Research, ISBN 978-1-886439-42-9, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2014
Williams, Paul (2002). Buddhist Thought. Routledge. ISBN 978-0-415207010.
Wynne, Alexander (2004), The Origin of Buddhist Meditation, Routledge
——— (2007), The Origin of Buddhist Meditation (PDF), Routledge, ISBN 978-0-203-96300-5
Dodatno čtivo
Buda
Bechert, Heinz, ur. (1996). When Did the Buddha Live? The Controversy on the Dating of the Historical Buddha. Delhi: Sri Satguru.
Ñāṇamoli Bhikku (1992). The Life of the Buddha According to the Pali Canon (3. izd.). Kandy, Sri Lanka: Buddhist Publication Society.
Wagle, Narendra K (1995). Society at the Time of the Buddha (2. izd.). Popular Prakashan. ISBN 978-81-7154-553-7.
Weise, Kai (2013). The Sacred Garden of Lumbini: Perceptions of Buddha's birthplace. UNESCO. ISBN 978-92-3-001208-3.
Zodnji budizem
Rahula, Walpola (1974). What the Buddha Taught (2. izd.). New York: Grove Press.
Vetter, Tilmann (1988), The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism, Brill
Budizem - splošno
Kalupahana, David J. (1994), A history of Buddhist philosophy, Delhi: Motilal Banarsidass
Robinson, Richard H.; Johnson, Willard L; Wawrytko, Sandra A; DeGraff, Geoffrey (1996). The Buddhist Religion: A Historical Introduction. Belmont, CA: Wadsworth.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gautama Buddha
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Gautama Buda
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Gautama Buda
Gautama Buda – digitalizirana dela v projektu Gutenberg
Dela avtorja ali dela o avtorju: Buddha v Internet Archive
Dela avtorja ali dela o avtorju: Siddhārtha Gautama v Internet Archive
Dela avtorja ali dela o avtorju: Shakyamuni v Internet Archive
Dela Gautama Buda v LibriVox (audio knjige v javni domeni)
A sketch of the Buda's Life
What Was The Buda Like? by Ven S. Dammika
Parables and Stories of Buda Arhivirano 2022-03-09 na Wayback Machine.
Who was the Buda? Buddhism for Beginners
Buda se je rodil v aristokratski družini iz rodu Šakja, vendar se je sčasoma odrekel laičnemu življenju. Po budistični tradiciji se je po nekaj letih romarskega meništva , meditacije in askeze prebudil in doumel mehanizem, ki ljudi drži v krogu ponovnih rojstev. Buda je nato potoval po Gangeškem nižavju poučeval in gradil versko skupnost. Buda je učil srednjo pot med popustljivostjo čutnosti in kruto askezo, ki je najti v indijskem gibanju šramana.[8] Poučeval je duhovno pot, ki je vključevala etične vaje in meditativne pristope. Buda je kritiziral tudi prakse braminskih duhovnikov, kot je žrtvovanje živali.
Nekaj stoletij po smrti je postal poznan kot Buda, kar pomeni »Prebujeni« ali »Razsvetljeni«. Gautamove nauke je zbrala budistična skupnost v sutah (sutra v sanskrtu), ki vsebujejo njegova razmišljanja, in v vinaja, njegova pravila za življenje kot menih. Prenašali so se v srednje-indijskem arijskem narečju kot ustno izročilo.[9][10] Kasnejše generacije so pripravile dodatnega besedila, kot so sistematične monografije pod imenom Abidarma, življenjepisi Buda, zbirke zgodb iz njegovih preteklih življenj, znane kot pripovedke Džataka, in dodatne razprave, Mahajana sutre.[11][12]
Imena in nazivi
Poleg imena Buda in imena Sidarta Gautama (pali: Sidata Gotama) je bil Buda znan tudi po drugih imenih in naslovih, na primer Šakjamuni (»Modrec klana Šakja«).[13][note 1]
Buda sam sebe v zgodnjih besedilih pogosto imenuje tudi Tatāgata (sanskrt: [tɐˈtʰaːɡɐtɐ]). Pogosto se misli, da izraz pomeni »tisti, ki je tako odšel« (tatā-gata) ali »tisti, ki je tako prišel« (tatā-āgata), kar se verjetno nanaša na transcendentalno naravo Budovega duhovnega potovanja.[14]
Seznam nazivov, ki jih pogosto vidimo skupaj v kanonskih besedilih, prikazuje nekaj njegovih duhovnih lastnosti:[15]
Sammasambuddho - Popolnoma sam od sebe prebujeni
Vijja-carana-sampano - Z višjim znanjem in idealnim ravnanjem obdarjeni
Sugata - Dobre poti in dobre besede.
Lokavidu - Poznavalec mnogih svetov .
Anuttaro Purisa-damma-sarathi - neprekosljivi učitelj nevednih ljudi.
Satthadeva-Manussanam - Učitelj bogov in ljudi.
Bhagavathi - Blaženi
Araham - Spoštovanja vredni. Arhat (Sanskrt) ali arhant (Pali) - "postal je brez madeža, živel sveto življenje, storil, kar je bilo storiti, odložil breme, dosegel pravi cilj, razbil okove bivanja in v svojem znanju dokončno svoboden."
Džina - Osvajalec. Čeprav se izraz pogosteje uporablja v džainizmu za posameznika, ki je doživel osvoboditev, je tudi eden od nazivov za Budo.[16]
Zgodovinska oseba
Kadar gre za zgodovinska dejstva glede Budovega življenja, so strokovnjaki previdni. Večina je mnenja, da je Buda živel, učil in ustanovil meniški red med vladavino Bimbisare ( ok. 558 – ok. 491 BCE . Ali c. 400 pr. N. Št.),[17][18][19]; umrl pa naj bi v zgodnjih letih vladavine Ajašatruja, naslednika Bimbisare.[20][21] Medtem ko je splošno zaporedje "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti" v glavnem sprejemljivo za vse,[22] je o številnih podrobnostih, ki jih je najti v tradicionalnih življenjepisih, manj soglasja.[23][24][25]
Kdaj se je Gautama rodil in kdaj je umrl, ni gotovo. Večina zgodovinarjev od začetka 20. stoletja dalje njegovo življenje postavlja med 563 pr.n.št. do 483 pr.n.št .[26][27] V vzhodno-budistični tradiciji Kitajske, Vietnama, Koreje in Japonske je bil tradicionalni datum Bude smrti 949 pr. n.pt.[26] Po računanju časa Ka-tan (tradicija Kalačakra) naj bi Buda umrl okoli leta 833 pred našim štetjem.[28]
Zadnje ćase prestavljajo njegovo smrt na kasnejši čas, na leta med 411 in 400 pr. št.,[29][note 2] Najnovejša, še neobjavljena izkopavanja v Lumbiniju so odkrila ostanke stavb, ki naj bi bile zgrajene v 6. stoletju.pr.n.št za namene čaščenja Bude. Vprašanje, kdaj je Buda živel in kdaj umrl, torej še ni dokončno rešeno.
Zgodovinsko okolje
Starodavna kraljestva in mesta v Indiji v času Bude (približno 500 pr. N. Št.)
Po budistično tradicijo se je Gautama rodil v kraju Lumbini, ki leži danes v Nepalu, odraščal pa je v vasi Kapilavastu.. Po budistični tradiciji je svoje razsvetljenje doživel v Bod Gaji, svojo prvo pridigo je imel v Sarnatu, umrl pa je v Kušinagarju. Eno od pogosto uporabljenih imen Gautame je Šakamuni ali Šakjamunī ('Modrec rodu Šakja'). To skupaj z dokazi iz zgodnjih besedil kaže, da se je rodil v skupnosti Šakja, ki je živela v 5. stoletju pr.n.št. tako geografsko kot kulturno na obrobju vzhodnoindijske podceline. Skupnost je bila bodisi majhna republika bodisi oligarhija. Njegov oče je bil izvoljeni poglavar ali oligarh.[34]
Šakjani so bili vzhodna subhimalajska etnična skupina, ki je obstajala izven zunaj Ārdžāvarte in so bili "mešanega izvora" (verjetno delno arijskega, delno avtohtonega porekla). Manuovi zakoni jih obravnavajo kot nearijske. Kot je zapisal Levman,[35] Šakjanci naj bi bili "grobega govora", "nizkega porekla", v slabo se jim šteje, da "Brahmanov ne častijo, ne spoštujejo, jih ne častijo in se jim ne klanjajo."[36] Nevedske navade tega plemena so bile med drugim zakoni med brati in sestrami, čaščenje dreves in duhov v njih.[36] Obstaja še veliko dokazov za to, da je šlo za ločeno etnično in verjetno tudi jezikovno skupnost." [36]
Poleg vedskih Brahminov, se je čas življenja Bude pokrival z razcvetom vplivnih Śramaṇa šol mišljenja kot so Ādžīvika, Čārvāka, džainizem in Adžñana . [37] Brahmadžala Suta beleži dvainšestdeset takšnih šol mišljenja. V tem okviru se pojem šramaṇa nanaša na osebo, ki se trudi, muči ali trudi (za neke višje ali verske namene). V tem času je živelo in delovalo veliko vplivnih mislecev, kot so Mahavira,[38] Purana Kasapa, Makhali Gosala, Adžita Kesakambali, Pakuda Kakājana in Sandžaja Belathaputta, kot je zapisano v Samañaphala Suta; Buda so knjihova stališča gotovo bila poznana.[39][40][42][43] in palijski kanon pogosto prikazuje Budo v razpravi s pripadniki drugih miselnih šol. Obstajajo tudi filološki dokazi, ki nakazujejo, da sta bila mojstra Alara Kalama in Udaka Rāmaputa resnični zgodovinski osebnosti in da sta najverjetneje Budo poučevala v dveh različnih pristopih k meditaciji.[44] Buda je tako bil le eden izmed mnogih šramanskih filozofov tistega časa.[45] V dobi, ko se je svetost ocenjevala po tem, koliko asketa je v človeku,[46] je Buda bil reformator gibanja šramaṇa, ne pa upornik proti vedskemu brahmanizmu.
Zgodovinsko se čas Bude pokriva z Ahemenidsko osvojitvijo doline Inda pod Darejem I okoli 517/516 pr.n.št.[47] To zasedbo dežel Gandara in Sind, ki je trajala približno dve stoletji, je spremljalo razširjanje ahemenidskih ver, reformiranega Mazdaizma ali zgodnjega Zoroastrijanstva, na kar se je Budizem deloma odzval.[47] Ideje Bude lahko so delno zavračanje "absolutističnih" ali "perfekcionističnih" idej v teh ahemenidskih religijah.[47]
Prvi viri
Glavni članek: Zgodnja budistična besedila.
Besedi "Bu-dhe" (𑀩𑀼𑀥𑁂, Buda) in "Sa-kya - mu-nī" (𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻, "Modrec Šakjanov") v pisavi Brahmi, na napisu Ašokinega stebra v Lumbiniju (približno 250 pr. n.št.)
O življenju Gautame ali do drugega stoletja po njegovi smrti ni najti pisnih virov. Toda od srede 3. stoletja pred našim štetjem je več ediktov iz Ašoke (vladal c. 269–232 pr. N. Št.) Omenja Budo, zlasti napis na stebru Lumbini spominja na romanje Ašoke v Lumbini kot Budino rojstno mesto in ga imenuje Buda Šakjamuni ( 𑀩𑀼𑀥 𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻 Bu-Da Sa-kya-mu-nī, "Buda, modrec šakijev").[48]
V enem od njegovih ediktov (Minor Rock Edict št. 3) so omenjeni naslovi več besedil o Dammi (v budizmu je "Damma" druga beseda za "darmo"),[49] ki dokazuje obstoj pisane budistične tradicije vsaj v času Maurye. Ta besedila so lahko predhodnica Pāli Kanona.[50][51][note 3]
Bharhut napis: Bhagavato Sakamunino Bodho (𑀪𑀕𑀯𑀢𑁄 𑀲𑀓𑀫𑀼𑀦𑀺𑀦𑁄 𑀩𑁄𑀥𑁄 "Osvetlitev blaženega Sakamunija"), približno 100 pr. n. št[52]
"Sakamuni" se omenja tudi v reliefih Bharhuta, datiranih okoli leta 100 pr. N. Št., V povezavi z njegovo osvetlitvijo in drevesom bodi, z napisom Bagavato Sakamunino Bodho ("Osvetlitev blaženega Sakamuna").[52]
Najstarejši ohranjeni budistični rokopisi so budistična besedila Gandhāran, najdena v Afganistanu in napisana v Gāndhārīju, segajo od prvega stoletja pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja.[53]
Na podlagi filoloških dokazov indolog in strokovnjak za Pali Oskar von Hinüber pravi, da so nekatere palijske sutre ohranile zelo arhaične krajevne nazive, sintakso in zgodovinske podatke iz časa Budove življenjske dobe, vključno z Mahāparinibāṇo sutro, ki vsebuje podroben opis zadnjih Budinih dni. Hinüber predlaga datum sestave tega besedila najkasneje 350–320 pr. N. Št., Kar bi omogočilo "resnični zgodovinski spomin" na dogodke približno 60 let prej, če bo sprejeta Kratka kronologija za Budovo življenje (vendar poudarja tudi da je bilo takšno besedilo prvotno namenjeno bolj kot hagiografiji kot natančnemu zgodovinskemu zapisu dogodkov).[54][55]
John S. Strong vidi nekatere biografske drobce v kanonskih besedilih, ki so ohranjena na Paliju, pa tudi kitajščino, tibetanščino in sanskrt kot prvo gradivo. Sem spadajo besedila, kot je »Razprava o plemeniem iskanju« (Pali: Ariyapariyesana-sutra) in njene vzporednice v drugih jezikih.[56]
Tradicionalni življenjepisi
Ena najzgodnejših antropomorfnih predstav Bude, tukaj med Brahmo (levo) in Śakro (desno). Skrinja Bimaran, sredina 1. stoletja n. Št., Britanski muzej. [57][58]
Biografski viri
Viri, ki predstavljajo popolno sliko življenja Sidarte Gautame, so vse mogoči, včasih nasprotujoči si tradicionalni življenjepisi. Med nje spadajo Budacarita, Lalitavistara Sūtra, Mahāvastu in Nidānakathā.[59] Med njimi je Budacarita[60][61][62] najzgodnejša popolna biografija, epska pesem, ki jo je pesnik Aśvagoṣa napisal v prvem stoletju n.št.[63] Lalitavistara Sūtra je naslednja po starosti, biografija izpod peresa Mahāyāne / Sarvāstivāde iz 3. stoletja n.[64] Mahāvastu iz tradicije Mahāsāṃgika Lokotaravāda je še ena nadaljnja pomembna biografija, ki je nastajala postopoma.[64] Biografija Bude avtorja Darmaguptaka je najbolj izčrpna in nosi naslov Abhiniṣkramaṇa Sūtra,[65] Nidānakathā izvira iz tradicije Theravade na Šrilanki, v 5. stoletju pa jo je sestavil Budagoṣa.[66]
Zgodbe Džātaka pripovedujejo o prejšnjih življenjih Gautame kot bodisattve, prva zbirka le-teh pa se lahko uvrsti med najzgodnejša budistična besedila.[67] Mahāpadāna sutra in Aharijabuta sutra pripovedujeta o čudežnih dogodkih, povezanih z rojstvom Gautame, kot je spust bodisatve iz nebes Tuṣita pod materino srce.
Narava tradicionalnih upodobitev
Māyā čudežno rodi SidDartho. Sanskrt, rokopis na palmovih listih Nālandā, Bihar, Indija. Obdobje Pāla
V najzgodnejših budističnih besedilih, nikāyas in āgamas, Buda ni upodobljen, kot da bi bil vseveden (sabaññu),[68] niti ni prikazan kot večno transcendentno bitje (lokottara). Ideje o Budovi vsevednosti (skupaj s čedalje večjo težnjo po oboževanju njega in njegove biografije) najdemo šele kasneje, v Mahajana sutrah in poznejših komentarjih Palija ali besedilih, kot je Mahāvastu.[68] V Sandaka sutri Budin učenec Ananda opisuje argument proti trditvam učiteljev, ki pravijo, da vsi vedo[69] v Tevijavakagota sutra pa Buda sam pravi, da nikoli ni trdil, da je vseved, temveč da ima "višja znanja" (abhijñā).[70] Najzgodnejše biografsko gradivo Pali Nikaja se osredotoča na Budovo življenje kot šramaṇa, njegovo iskanje razsvetljenja pri različnih učiteljih, kot je Alara Kalama, in njegovo petinštiridesetletno kariero kot učiteljico.[71]
Tradicionalne biografije Gautame pogosto vključujejo številne čudeže, znamenja in nadnaravne dogodke. Značaj Bude v teh tradicionalnih biografijah je pogosto popolnoma transcendentnega (Skt. Lokotara) in izpopolnjenega bitja, ki ga vsakdanji svet ne obremenjuje. V Mahāvastu naj bi v mnogih življenjih Gautama razvil nadzemeljske sposobnosti, med drugim: neboleč porod, zasnovan brez spolnega odnosa; ni potrebe po spanju, hrani, zdravilih ali kopanju, čeprav se ukvarjajo s tem "v skladu s svetom"; vsevednost in sposobnost "zatiranja karme".[72] Kot je po Andrewu Skiltonu so Budo pogosto opisovali kot nadčloveka, tako so mu pripisovali 32 glavnih in 80 manjših oznak "velikega človeka", in predstavo, da bi Buda lahko živel tisočletja, če bi le želel (gl. DN 16).[73]
Starodavni Indijci so bili na splošno brez skrbi za kronologije in so bili bolj osredotočeni na filozofijo. Budistična besedila odražajo to težnjo in zagotavljajo jasnejšo sliko tega, kar je Gautama morda učil, kot datumov dogodkov v njegovem življenju. Ta besedila vsebujejo opise kulture in vsakdanjega življenja starodavne Indije, kar je mogoče potrditi iz spisov iz Jainov, zaradi česar je Budin čas najzgodnejše obdobje indijske zgodovine, o katerem obstajajo pomembni podatki.[74] Britanska avtorica Karen Armstrong piše, da čeprav je zelo malo informacij, ki bi jih lahko šteli za zgodovinsko utemeljene, smo lahko upravičeno prepričani, da je Siddhārtha Gautama obstajala kot zgodovinska osebnost.[75] Michael Carrithers gre nekoliko dlje z izjavo, da mora biti najbolj splošen oris "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti".[76]
Prejšnja življenja
Legendarna življenjepisa Budavaṃsa (Buddhavaṃsa) in sanskrtski Jātakamālā opisujeta življenjsko pot Bodhisatve (Bude pred prebujenjem) skozi stotine življenj, preden se je nazadnje rodil kot Gautama, Številne zgodbe iz teh prejšnjih življenj so upodobljene v Džatakah.[77] Za te pripovedke je značilno, da dogodek ali podobo v sedanjosti razložijo z zgodbo nekdanjega življenja.[78]
Poleg tega, da Džatake predbudistično preteklost polnijo z globoko karmično zgodovino, razlagajo pot, ki je bodhisatvo, bodočega Budo, vodila do budizma.[79]
Življenjepisi, kot je Budavaṃsa, jo opisujejo kot dolgo in naporno, saj je zavzela »štiri neskončno dolge dobe« (asamkeje).[80]
V teh legendarnih biografijah gre bodhisatva skozi veliko različnih rojstev (živalskih in človeških), navdihuje ga pri tem srečevanje s preteklimi Budami, kar ga spodbudi za vrsto sklepov ali zaobljub (praniDana), da postane Buda. Nato začne prejemati napovedi preteklih Budov.[81] Ena od najbolj priljubljenih legend je srečanje z Dipankara Budo, ki bodočemu Budi napove, da bo doživel prebujenje.[82]
Druga tema, ki jo najdemo v komentarju Pali Džataka (Jātakaṭakatā) in sanskrtskem Jātakamālā, je, kako je moral bodoči Buda vaditi več »popolnosti« (pāramitā), da je dosegel prebujenje.[83] V teh zgodbah je tudi včasih govora o negativnih dejanjih, ki jih je v prejšnjih življenjih storil bodhisatva, kar pojasnjuje težave, ki jih je kot Gautama doživljal v svojem zadnjem življenju.[84]
Življenjepis
Rojstvo in zgodnja leta
Zemljevid Lumbinija in drugih večjih budističnih krajev v Indiji. Lumbini (današnji Nepal) je rojstni kraj Bude,[85] in je sveto mesto tudi za številne neverne.
Steber v Lumbiniju z napisom, ki pravi, da je to kraj rojstva Bude.
Po budistični tradiciji je Lumbini v današnjem Nepalu rojstni kraj Bude.[86] Odraščal je v kraju Kapilavastu, za katerega se ne ve, kje točno je.[87] Lahko da gre za Piprahva, Utar Pradeš v današnji Indiji,[88] ali za Tilaurakot v Nepalu.[89] Oba kraja ležita le 24 kilometrov narazen.[89]
Najzgodnejši budistični viri navajajo, da se je Buda rodil aristokratski družini kšatrija (Pali katija), imenovani Gotama (sanskrt Gautama), ki so pripadali plemenu Sakja, pridelovalcev riža, ki je živelo na področju dandanašnje meje med Indijo in Nepalom.[90][91][92][note 4] Oče mu je bil Šudodana, »izvoljeni poglavar klana Šakja«,[94] katerega glavno mesto je bil Kapilavastu, Njih ozemlje si je kasneje, za časa Budovega življenja, osvojilo rastoče kraljestvo Kosala. Gautama je bilo ime družini. Po kasnejših življenjepisih, kot sta Mahavastu in Lalitavistara, je njegova mati, Maja (Mājādevī), soproga Sudhodana, bila Kolijska pricesa. Legenda pravi, da je v noči, ko je bil Sidarta spočet, kraljica Maja sanjala, da je v njeno desno stran s šestimi okli vdrl bel slon,[95][96] in čez deset mesecev [97] je rodila Sidarto. Po tradiciji Šakja je kraljica Maja, potem ko je zanosila, iz Kapilavastu odšla roditi v očetovo kraljestvo. Vendar naj bi se njen sin rodil na poti, v Lumbiniju, na vrtu pod drevesom sal (Salea Robusta).
Zgodnja budistična besedila vsebujejo zelo malo o rojstvu in mladosti Gotama Bude.[98][99] Kasnejše biografije pripovedujejo dramatično o življenju mladega princa Gotama in o njegovih eksistencialnih težavah.[100]Prikazujejo tudi njegovega očeta. Šudodana kot dednega monarha Surjavanša (sončne dinastije) Ikṣvākuja (Pāli Okkāka). Vendar je to malo verjetno, saj mnogi učenjaki menijo, da je bil Śudodana zgolj aristokrat plemena Šakja (khattiya) in da njih država ni bila dedna monarhija.[101][102]Dejansko je bolj enakovredna oblika vladanja gananga - kot politična alternativa indijskim monarhijam - lahko da vplivala na razvoj šramanske džainske in budistične oblike države, kjer so monarhije težile k vedskemu brahmanizmu.[103]
Dan Budovega rojstva se na področju teravadskega budizma pogosto praznuje kot Vesak.[104] Po kasnejših biografskih legendah je na praznovanje rojstva iz svojega gorskega bivališča prišel puščavnik in videc Asita, ki je na otroku prepoznal »32 potez velikega človeka« in napovedal, da bo ali postal veliki kralj (čakravartin) ali velik verski vodja.[105][106] Sudodana je peti dan priredil slovesnost poimenovanja, na katero je povabil osem brahminskih učenjakov, da bi novorojencu prerokovali. Vsi so mu napovedali podobno bodočnost, [105] Kondañña, najmlajši med njimi in kasneje poleg Bude prvi arhat (prebujeni), naj bi kot edini nedvoumno napovedal, da bo Sidarta postal Buda.[107]
Zgodnja besedila kažejo, da Gautama, preden se je v svoji ekzistenčni skrbi za človeka podal na romarsko iskanja, ni poznal prevladujočih verskih naukov svojega časa.[108] Zgodnji budistični spisi in tudi številne post-kanonične pripovedke, pravijo, da je Gotama imel ženo, Jasodaro in sina, ki mu je bilo ime Rāhula.[109] Poleg tega Buda v zgodnjih besedilih sam pravi, da je »"živel ... razvajeno, zelo razvajeno življenje, kot kak menih (v domu svojih staršev).«"[110]
Odpoved
Glej tudi: Velika odpoved
Veliki odhod Sidarte Gautame, obkrožen z avreolo, spremljajo ga številni stražarji in devata, ki so se prišli poklonit; Gandara, Kušansko obdobje
Medtem ko najstarejši viri zgolj govorijo o tem, kako Gautama išče višji duhovni cilj in postane asket ali šramana, potem ko ga je laično življenje razočaralo, imajo kasnejši življenjepisi o tem, kako je postal potujoči menih, bolj dodelano sliko.[100][111]
Najzgodnejša poročila o duhovnem iskanju poročajo, da je Gautamo na odpoved privedlo spoznanje, da je njegovo življenje podvrženo starosti, boleznim in smrti, in da obstaja lahko da kaj boljšega (tj. osvoboditev, nirvana)[112] Zgodnji viri tudi slikajo Budov razlog za to, da je postal šramana, takole: »Življenje v domači hiši, tem nečistem mestu, je ozko - življenje šramana je kot zrak na prostem. Za nekoga, ki se drži svoje hiše, ni enostavno živeti povsem čisto in sveto življenje.«[113] Govor je o tem, kako sta njegova mati in oče bila proti njegovi odločitvi in »jokala, da so jima solze drle po licih«, ko se je odločil iti od doma.[114][115]
Princ Sidarta si brije lase in postane šramana. Borobudur, 8. stoletje
Ena od legend govori o tem, kako je Gautama prvič šel iz svoje palače, da bi videl kakšen je svet zunaj in bil presunjen, ko se je soočil s človeškim trpljenjem.[116][117] Oče Gautama naj bi ga ščitil pred verskimi nauki in soočanji s trpljenjem človeka, tako da bi postal velik kralj, ne pa velik verski voditelj.[118] Nidanakata (5. stoletje p. n. št.), pravi, da je Gautama prvič v svojem življenju videl starca. Temu prvemu soočenju s svetom so se v »štiri videnja« pridružila še tri: med ponovnimi iskanji izven palače je naletel na bolnega človeka, na razpadajoče truplo in nazadnje na asketa, ki mu je dal misliti [119].[120][121]
Legende govorijo o tem, kako je Gautama zapustil palačo. Kmalu po štirih videnjih se je Gautama ponoči zbudil in pretreslo ga je, ko je videl svoje služabnice, kako kot čudno zverižena trupla ležijo po tleh.[122] Doživljaj, trpljenje in konec trpljenja, bo pozneje med svojim razsvetljenjem bolje, bolj globoko razumel.[123] Pretresen zaradi vsega, kar je doživel, se je odločil, da sredi noči proti očetovi volji zapusti palačo in zaživi življenje potujočega asketa.[119] Na konju Kantaka zapusti Gautama palačo, spremlja ga je hlapec Čandaka, za njim ostaneta Rahula in Jaśodara.[124] Odšel je do reke Anoma in si odrezal lase. Hlapca in konja je pustil za seboj, odšel je v divjino in se preoblekel v meniško kuto,[125] po nekaterih različicah pripovedke mu je kuto dal bog Brahma ob reki Anomi.[126]
Legende pravijo, da je asketski Gautama najprej šel v kraj Radžagaho (današnji Radžgir), kjer je prosil miloščino po ulicah; ko je je kralj Bimbisara iz Magade zvedel za njegovo iskanje, mu je ponudil delež svojega kraljestva. Gautama je ponudbo zavrnil, vendar je obljubil, da bo po razsvetljenju najprej obiskal njegovo kraljestvo.[127][128]
Življenje asketa in prebujenje
Vsi viri se strinjajo, da se je Gautama učil askeze pri dveh učiteljih jogi meditacije. Ko je osvojil nauke Arada Kalama ki je učil, kako doseči »sfero ničnosti«, ga je Ārāḍa prosil, da postane enakovreden vodja njihove duhovne skupnosti. Vendar Gautama ta nauk ni zadovoljil, ker »ne vodi v odpor, nepristranskost, prenehanje, pomiritev, znanje, prebujenje, Nibana«. šel dalje, da bi postal učenec Udraka Rāmaputra (Pali Udaka Ramaputa). Pri njem je dosegel visoko stopnjo meditativne zavesti; ko ga je učitelj enako povabil, da se mu pridruži, ga je Gautama, nezadovoljen iz istih razlogov kot prej, zapusti in je šel naprej.
Pozlačeni " kip shujšanega Bude", Ubosot v Bangkoku, kaže Gautama za časa njegovega asketizma
Potem ko je zapustil učitelje meditacije, se je Gautama odločil za askezo.[129] [130] Te v zgodnjih besedilih opisane metode vključujejo stradanje, različne oblike nadzora dihanja in močan nadzor nad umom. Poročajo, da je tako shujšal, da je bilo njegove kosti videti skozi kožo.[131] Drugi prvotni budistični vir[132] pravijo, da je spoznal meditativno pot do prebujenja in odkril »Srednjo pot« - pot zmernosti, proč od skrajnosti samozadovoljstva in samomrtvičenja.[132] Zaradi njegove odpovedi askezi naj bi ga pet spremljevalcev zapustilo, saj so mislili, da je opustil iskanje in se samodisciplini odpovedal.
Drevo Mahabodi v templju Sri Mahabodi v Bod Gaji
Po njegovi odločitvi, da neha s skrajno askezo, je Gautama začel meditirati odločen, da ne neha, dokler ne doživi popolnega prebujenja (samā-sambodi).[133] Ta dogodek se je pripetil pod figovim drevesom — znanim kot »drevo prebujenja« — v kraju Bod Gaja, Bihar.[134]
Buda je potem, ko je askezo pripeljal do skrajnosti, doumel, da mu to ne more pomagati do prebujenja. Spomnil se je, kako je kot otrok sedel pod drevesom in premišljeval, medtem ko je njegov oče delal.[135] Ta spomin mu pomaga doumeti, da je meditacija pot do prebujenja.[136]
Čudež Bude, ki hodi po reki Nairañjanā. Buda ni viden (anikonizem), predstavlja ga le pot na vodi in njegov prazen prestol spodaj desno.[137] Sanči
Gautama je tako postal znan kot Buda ali Prebujeni. Naziv za razliko od večine ljudi, ki »spijo« kaže, da se Budo razume kot »prebujen« v resnično naravo resničnosti in da svet vidi »takšen, kot je« (jata-butam).[138] Buda je dosegel osvoboditev (vimuti), imenovano tudi Nirvana, kar pomeni pogasitev 'požarov' želja, sovraštva in nevednosti, vsega, kar ohranja krog trpljenja in ponovnih rojstev.[139] Buda je tako dosegel tri višja znanja: spomin na nekdanja bivališča (tj. pretekla življenja), »božansko oko« ( diba-cakkhu ), ki omogoča poznavanje karmičnih destinacij v drugih in »izumrtje vsega, kar zastruplja misli« (Āsava).[131][140]V času prebujenja naj bi spregledal Štiri plemenite resnice in se tako osvobodili samsare, neskončnega kroga ponovnih rojstev.[141][142][143][note 5]
Kot poročajo različna besedila iz Pali kanona, je Buda sedem dni sedel pod drevesom prebujenja in "čutil blaženost osvobojenja".[144] Še naprej je meditiral inna bregu reke Nairañjanā razmišljal o različnih vidikih darme, kot so Odvisno poreklo, Pet duhovnih sposobnosti in trpljenje.[145]
Prva pridiga in nastanek saṅga
Damek Stupa in Sarnath, Indija, mesto prvega učenja Buda, v katerem je učil štiri plemenite resnice svojih prvih pet učencev
Buda je po prebujenju okleval, ali naj darmo uči druge. Zaskrbelo ga je, da so ljudi premagali nevednost, pohlep in sovraštvo, da bodo težko prepoznali pot, ki je »subtilna, globoka in težko razumljiva«.[146] Vendar ga je bog Brahmā Sahampati prepričal z argumentom, da ga bodo razumelo vsaj tistih nekaj, ki ima »malo prahu v očeh«. Buda je popustil in se strinjal s poučevanjem.
Buda naj bi potem, ki se je odločil poučevati, najprej obiskal svoja nekdanja učitelja Alaro Kalamo in Udako Ramaputo, da ju pouči o svojih spoznanjih; ker pa sta že umrla, se je odločil obiskati svojih pet bivših spremljevalcev.[147] V Jelenovem parku (Mrigadāva, imenovan tudi Rišipatana, »mesto, kamor je padel pepel asketov«) blizu Varanasija je naletel na skupino petih asketov in jih prepričal, da se je resnično popolnoma prebudil.[148] Tu naj bi tudi imel svojo prvo pridigo, znano tudi kot »pridiga iz Benaresa«.[148] Po prvi pridigi naj bi asket Koṇḍañña (Kaundinja) postal prvi arahant (osvobojeno bitje) in prvi budistični menih.[149] Buda je nato nadaljeval z učenjem drugih pristašev in ustanovili so prvo saṅgo: to je red Budističnih menihov.
Različni viri, kot so Mahāvastu, MahākhanDaka Theravāda Vinaya in Catusparisat-sūtra, omenjajo tudi, da je v tem času[150][151] imel Buda drugo pridigo o značilnosti »ne-samega sebe« (Anātmalakṣaṇa Sūtra). Po tej drugi pridigi so tudi štirje preostali asketi dosegli stanje arahanta.[151]
Grič Gajasisa ali Brahmayoni, kjer je Buda poučeval ognjeno pridigo
Teravāda Vinaja in Katusparisat-sūtra govorita tudi o spreobrnitvi Jasa, lokalnega poveljnika ceha in njegovih prijateljev in družine, ki so bili prvi laiki, ki so se spreobrnili in vstopili v budistično skupnost.[152][151] Sledila je spreobrnitev treh bratov z imenom Kasapa, ki so s seboj pripeljali petsto spreobrnjencev, ki so bili prej »asketi z matiranimi lasmi« in katerih duhovna praksa je bila povezana z žrtvovanjem ognja.[153][154] Po navedbah Theravāda Vinaya se je Buda nato ustavil na griču Gayasisa blizu Gaye in podal svoj tretji govor, Ādittaparijāja Suta (Govor o ognju),[155]v katerem je učil, da je vse na svetu je vneta s strastmi in osvobojeni so lahko le tisti, ki sledijo Osemkratni poti.[151]
Ob koncu deževnega časa, ko je Budina skupnost narasla na približno šestdeset prebujenih menihov, jim je naročil, naj gredo na pot sami, naj učijo in posvečajo ljudi v skupnost, da bi »blagoslovili in koristili« svetu.[156][151]
Rast saṅge
V preostalih 40 ali 45 letih svojega življenja naj bi Buda potoval po nižavju ob Gangesu v današnjem Utar Pradešu, Biharju in na jugu Nepala in poučeval različne ljudi: od plemičev do služabnikov, askete in gospodinjstva, morilci, kot je Angulimala in kanibale, kot so bili Alavaka.[157][111][158] Po Schumannovem mnenju se je Budino potepanje gibalo od Kosambija ob Jamuni (25 km jugozahodno od Alahabada), do Kampe (40 km vzhodno od Bhagalpurja) in od Kapilavastu (95 km severozahodno od Gorakpurja) do Uruvele (južno od Gaje). Ta pokriva področje 600 krat 300 km.[159] Njegova sanga je uživala pokroviteljstvo kraljev Kosala in MagaDa, zato je veliko časa preživel v njunih prestolnicah Savata in Radžagaha.[159]
Čeprav nam njegov jezik ostaja neznan, je Buda verjetno poučeval v enem ali več različnih tesno povezanih srednjeindijskih dialektov, od katerih je Pali morda postal standardizirana zapuščina.
Sanga je potovala po podcelini in pridigala. To se je nadaljevalo skozi vse leto, razen v štirih mesecih deževne dobe Vassa, ko so asketi vseh religij redko potovali. Eden od razlogov je bil, da je bilo to težje storiti, ne da bi škodili flori in živalskemu svetu.[160]Lahko da je tudi šlo za zdravje udeležencev.[161] V tem letnem času se je sanga umaknila v samostane, javne parke ali gozdove, kamor so ljudje prihajali k njim.
Glavna učenca Bude, Mogalana (vodja v psihični moči) in Sariputa (vodja v modrosti)
Prve čase so se zadrževali v Varanasiju. Glede na palijska besedila je Buda kmalu po nastanku sange odpotoval v Radžagaho, glavno mesto Magade in se srečal s kraljem Bimbisaro, ki je sangi podaril park z bambusovimi gaji.[162]
Sanga Bude je še naprej rasla med njegovimi prvimi romanji po severni Indiji. Zgodnja besedila pripovedujejo o tem, kako je Asadži spreobrnil Budove glavne učence, Sāriputa in Mahāmogalāna, ki sta bila učenca skeptičnega šramana Sañdžaja Belaṭiputa.[163][164] Prav tako pripovedujejo o tem, kako se je Budin sin Rahula pridružil svojemu očetu kot menih, ko je Buda obiskal svoj rojstni kraj Kapilavastu.[165] Sčasoma so se redu kot menihi pridružili drugi Šakjani, tako Budin bratranec Ananda, Anuruda, brivec Upali, Budina polbrata Nanda in Devadata.[166][167] Medtem je slišal nauke svojega sina tudi Sudodana in se spreobrnil.
Ostanki dela samostana Jetavana, tik pred starodavnim Savatijem v Utar Pradešu
V zgodnjih besedilih je omenjen tudi pomemben laični učenec, trgovec Anātapiṇḍika, ki je že zgodaj postal močan laični zagovornik Bude. Pravijo, da ga je darilo gaja Jetavanl sangi stalo veliko (Teravada Vinaja govori o tisočih zlatih kovancev).[168][169]
Nastanek reda nun
Mahāprajāpatī, prva nuna in Budina mačeha, posvečuje
Oblikovanje vzporednega reda ženskih samostanov (bikunī) je bil še en pomemben del rasti Budine skupnosti. Kot je ugotovila Analajojeva primerjalna študija te teme, obstajajo različne različice tega dogodka, prikazane v različnih zgodnjih budističnih besedilih.[note 6]
Glede na vse glavne različice, ki jih je preučil Analajo, Buda Mahāprajāpatī Gautamī, Budino mačeho, najprej zavrne, potem ko je zanjo in nekatere druge ženske zaprosil za posvečenje. Mahāprajāpatī in njeni sledilci si nato obrijejo lase, si nadenejo obleke in začnejo slediti Budi na njegovih potovanjih. Ānanda na koncu prepriča Budo, naj Mahāprajāpatīju posveti ob sprejetju osmih pogojev, imenovanih gurudarme, ki se osredotočajo na odnos med novim redom redovnic in menihi.[171]
Po mnenju Analaya je edini argument, ki je skupen vsem različicam, s katerimi Ananda prepriča Budo, ta, da imajo ženske enako sposobnost, da dosežejo vse stopnje prebujanja.[172] Nekateri sodobni učenjaki naj bi zaradi različnih nedoslednosti dvomili o pristnosti osmih gurudarma pravil v njihovi sedanji obliki. Meni, da je zgodovina sedanjih osmih seznamov dvomljiva, da pa so morda temeljili na predhodnih odredbah Bude.[173][174] Analajo tudi ugotavlja, da različni odlomki kažejo, da je bil razlog za Budovo obotavljanje pri posvečenju žensk strah, da bi življenje redovnice brez zaščite moških družinskih članov nevarno (npr. zaradi polnega nasilja in ugrabitve). Zaradi tega so bile odredbe gurudarme morda način, kako "novoustanovljeni red redovnic postaviti v odnos s svojimi moškimi kolegi, ki je čim bolj podoben zaščiti, ki bi jo laična ženska lahko pričakovala od svojih moških sorodnikov."[175]
Kasnejša leta
Procesija kralja Prasenajita iz Kosale zapušča Sravasti, da bi se srečala z Budo. Sanči [176]
Ajatasatu obožuje Budo, relief iz Bharhuta stupe v Indijskem muzeju, Kalkuta
Po mnenju J. S. Stronga naj bi se po prvih 20 letih svojega učiteljevanja sčasoma ustalil v Sravastiju, prestolnici kraljevine Kosala, in svoja kasna leta večinoma preživel v tem mestu.[169]
Ko je sanga naraščala, se je pojavila potreba po standardiziranem naboru samostanskih pravil in Buda je, kot kaže, razvil vrsto predpisov za sango. Ti so ohranjeni v različnih besedilih, imenovanih Pratimoksa, ki jih je skupnost recitirala vsakih štirinajst dni. Pratimoksa vključuje splošne etične zapovedi in pravila glede bistva samostanskega življenja, kot so sklede in oblačila.[177]
V poznih letih je Budova slava naraščala in bil je povabljen na pomembne kraljevske dogodke, kot sta otvoritev nove dvorane sveta Šakjanov (kot je razvidno iz MN 53) in otvoritev nove palače princa bodija (kot je upodobljeno v MN 85).[178] Zgodnja bvesedila govorijop tudi o tem, kako je v Budovi starosti kraljestvo MagaDa zavzel novi kralj Adžatasatu in odstavil svojega očeta Bimbisaro. Po besedah Samaññaphala sutra je novi kralj govoril z različnimi asketskimi učitelji in se na koncu zatekel k Budi.[179] Vendar pa tudi Jaina viri zatrjujejo njegovo zvestobo, tako da je verjetno je podpiral različne verske skupine, ne samo Budovo sango.[180]
Ko je Buda še naprej potoval in poučeval, je stopil v stik tudi s člani drugih sekt Šramane. Iz zgodnjih besedil obstajajo dokazi, da je Buda naletel na nekatere od teh oseb in kritiziral njihove doktrine. Samaññaphala sutra navaja šest takšnih sekt.[181]
V zgodnjih besedilih je tudi ostareli Buda opisoval bolečine v hrbtu. V več besedilih je omenjeno, kako poučuje svoje glavne učence, saj je njegovo telo zdaj potrebovalo več počitka.[182] Vendar je Buda nadaljeval s poučevanjem tudi v starosti.
Eden najbolj zaskrbljujočih dogodkov v Budovi starosti je bil razkol Devadate. Zgodnji viri govorijo o tem, kako je Budin bratranec Devadata poskušal prevzeti vodstvo reda, nato pa je zapustil sango z več budističnimi menihi in oblikoval konkurenčno sekto. To sekto naj bi podpiral tudi kralj Adžatasatu.[183][184] Po kanonu Pali naj bi Devadata načrtoval umor Bude.[185] Buda je v to razkolniško skupnost poslal svoja dva glavna učenca (Sariputo in Mogalano), da bi prepričal menihe, ki so odšli z Devadato, da se vrnejo.[186]
Po vseh glavnih zgodnjih budističnih besedilih Vinaja jaj bi Devadata skušal razcepiti budistično skupnost, vendar ni enotnosti glede razlogov za spor z Budo. Na splošno se besedila osredotočajo na "pet točk", ki veljajo za pretirane asketske prakse, Mahāsaṅgika Vinaja pa govori o bolj obsežnem nesoglasju.[187]
Zadnji dnevi in parinirvana
Metal relief
Ta vzhodnojavanski relief prikazuje Budo v njegovih zadnjih dneh in Anando, njegovega glavnega sopotnika.
Glavna pripoved o Budinih zadnjih dneh, smrti in dogodkih po njegovi smrti je v Mahaparinibana sutri (DN 16) in njenih različnih vzporednicah v sanskrtu, kitajščini in tibetanščini.[188] Po mnenju Analaya mednje spadajo kitajska Dirga Agama 2, sanskrtski drobci Mahaparinirvanasutre in trije diskurzi, ohranjeni kot posamezni prevodi v kitajščino.[189]
Sutra Mahaparinibana prikazuje Budovo zadnje leto kot vojni čas. Začne se z odločitvijo Ajatasattuja, da bo vojskoval z federacijo Vajjian, zaradi česar bo poslal ministra, ki bo za nasvet vprašal Budo.[190] Buda odgovarja z besedami, da se lahko pričakuje, da bodo Vajjianci napredovali, dokler bodo storili sedem stvari, nato pa je teh sedem načel uporabil v budistični Sangi in pokazal, da ga skrbi prihodnja blaginja.Buda pravi, da bo Sanga napredoval, dokler bodo »imeli redne in pogoste zbore, se sestajali v harmoniji, ne spreminjali pravil treninga, častili svoje nadrejene, ki so bili pred njimi posvečeni, ne bodo postali žrtev posvetnih želja, bodo ostali predani v gozdne puščavnice in ohraniti njihovo osebno pozornost.« Nato poda nadaljnje sezname pomembnih vrlin, ki jih mora podpirati Sanga.[191]
V zgodnjih besedilih je tudi prikazano, kako sta Budina glavna učenca, Sariputta in Moggallana, umrla tik pred Budovo smrtjo.[192] Mahaparinibana prikazuje Buda, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja doživljal bolezen, a je sprva okreval. Prikazuje ga tudi kot izjavo, da ne more nikogar promovirati za svojega naslednika. Ko je Ānanda to zahteval, Mahaparinibana zapiše svoj odgovor na naslednji način:[193]
Ananda, zakaj red pričakuje to od mene? Poučeval sem darmo, pri tem pa nisem razlikoval med "notranjo" in "zunanjo": Tatagata ne pozna "učiteljeve pesti" (v kateri so nekatere resnice zadržane). Če kdo misli: "odgovor je moja stvar", ali "red je pod mojim vodstvom", se mora obrnit na red. Tatagata ne razmišlja na tak način. Zakaj naj Tatagata skrbel za red? Star sem, iztrošen. Konec je blizu, dopolnjujem osemdeset let. Tako kot star voz, da lahko še vozi, držijo telo Tatagate skupaj jermeni... Ananda, živeti bi morali vsak zase kot otok, biti sami sebi zatočišče in ne iskati drugih zatočišč; z dammo kot otokom in našim zatočiščem, ki ne išče utehe drugje. Tisti menihi, ki v mojem času ali pozneje živijo tako,da iščejo otok in zatočišče v sebi in v Dammi in nikjer drugje, ti zavzeti redovniki so resnično moji menihi in premagali bodo temo (ponovnega rojstva).
Prizor Mahaparinibana, iz jam Adžanta
Mahaparinibana scene, iz jam Adžanta
Potem ko je potoval in še nekaj poučil, je Buda pojedel svoj zadnji obrok, ki ga je prejel v dar od kovača po imenu Cunda. Padajoč hudo bolan je Buda naročil svojega spremljevalca ndanando, naj prepriča Cundo, da obed, ki ga je pojedel pri njem, nima nobene zveze z njegovo smrtjo in da bo njegov obrok vir največjih zaslug, saj je poskrbel za zadnji obrok Bude.[194] Bhikkhu in von Hinüber trdita, da je Buda umrl zaradi mezenteričnega infarkta, ki je simptom starosti, namesto zastrupitve s hrano.[195][196]
Natančna vsebina Budovega zadnjega obroka ni jasna zaradi različnih svetopisemskih tradicij in dvoumnosti pri prevodu nekaterih pomembnih izrazov. Tradicija Theravade na splošno verjame, da je Budu ponudil nekakšno svinjsko meso, medtem ko tradicija Mahayane verjame, da je Buda zaužil nekakšen tartuf ali drugo gobo. Ti lahko odražajo različne tradicionalne poglede na budistično vegetarijanstvo in zapovedi za menihe in redovnice.[197] Tudi sodobni učenjaki se glede te teme ne strinjajo in trdijo, da gre za prašičje meso ali za kakšno rastlino ali gobo, ki jo prašiči radi jedo.[note 7] Kakor koli že, noben vir, ki omenja zadnji obrok, ne pripisuje Budine bolezni samemu obroku.[198]
Po suti Mahaparinibana so Buda in njegovi spremljevalci po obroku s Cundo nadaljevali potovanje, dokler ni bil prešibak, da bi nadaljeval, in se je moral ustaviti v Kushinagarju, kjer je imel Ānanda počivališče, pripravljeno v gozdu dreves Sala.[199][200] Potem ko je Sangi na široko sporočil, da bo kmalu preminil v končno Nirvano, je Buda v red osebno postavil še zadnjega novinca, njegovo ime je bilo Subhadda.[199] Nato je ponavljal svoja zadnja navodila sangi, in sicer da naj bi bila Damma in Vinaya njihova učitelja po njegovi smrti. Potem je vprašal, ali kdo dvomi o poučevanju, a nihče ni.[201] Poročali so, da so bile Budine zadnje besede: "Vse saṅkhāre propadajo. Pridno stremi k cilju (appamāda) "(Pali: 'vayaDammā saṅkhārā appamādena sampādethā').[202][203]
Nato je vstopil v svojo zadnjo meditacijo in umrl ter dosegel tisto, kar je znano kot parinirvana (končna nirvana, konec ponovnega rojstva in trpljenje, doseženo po smrti telesa). Mahaparinibana poroča, da je v svoji zadnji meditaciji zaporedoma vstopil v štiri dhjane, nato v štiri nematerialne dosežke in na koncu v meditativno bivališče, znano kot niroDa-samāpatti, preden se je v trenutku smrti vrnil v četrto dhjano.[204][200]
Budina upepeljevalna stupa, Kushinagar (Kushinara).
Vaza Piprahwa z Budinimi relikvijami. Napis se glasi: .. salilaniDane BuDasa Bhagavate .. (Brahmijev scenarij: .. 𑀲𑀮𑀺𑀮𑀦𑀺𑀥𑀸𑀦𑁂 𑀩𑀼𑀥𑀲 𑀪𑀕𑀯𑀢𑁂 ..]) "Relikvije gospoda Bude".
Posmrtni dogodki
Glej tudi: Śarīra in Relics associated with Buddha
Kot piše v Mahaparinibana sutri, so Mallians Kushinagarja dneve po Budovi smrti preživeli v počastitvi njegovega telesa s cvetjem, glasbo in vonjavami. [205] Sanga je počakala, dokler ni prišel ugledni starešina Mahākassapa, da se pokloni, preden je telo upepelil.[206]
Budino telo so nato upepelili, ostanke, vključno z njegovimi kostmi, shranili kot relikvije in jih razdelili med različna severnoindijska kraljestva, kot so MagaDa, Shakya in Koliya.[207] Te relikvije so vgradili v spomenike ali gomile, imenovane stupe, kar je bila takrat običajna pogrebna praksa. Stoletja kasneje jih bo Ašoka izkopal in zapisal v številne nove stupe okoli Mauryjevega kraljestva.[208][209] Številne nadnaravne legende obkrožajo zgodovino domnevnih relikvij, saj so spremljale širjenje budizma in dajale legitimnost vladarjem.
Po različnih budističnih virih so prvo budističnosrečanje organizirali kmalu po Budovi smrti z namenom zbiranja, recitiranja in zapomnjevanja naukov. Mahākassapa je sanga izbral za predsednika sveta. Vendar sodobni učenjaki izpodbijajo zgodovino tradicionalnih poročil prvega sveta.[210]
Opombe
Sanskrit: [ɕaːkjɐmʊnɪ bʊddʱɐ]
In 2013, archaeologist Robert Coningham found the remains of a Bodhigara, a tree shrine, dated to 550 BCE at the Maya Devi Temple, Lumbini, speculating that it may possibly be a Buddhist shrine. If so, this may push back the Buddha's birth date.[30] Archaeologists caution that the shrine may represent pre-Buddhist tree worship, and that further research is needed.[30]
Richard Gombrich has dismissed Coningham's speculations as "a fantasy", noting that Coningham lacks the necessary expertise on the history of early Buddhism.[31]
Geoffrey Samuel notes that several locations of both early Buddhism and Jainism are closely related to Yaksha-worship, that several Yakshas were "converted" to Buddhism, a well-known example being Vajrapani,[32] and that several Yaksha-shrines, where trees were worshipped, were converted into Buddhist holy places.[33]
Minor Rock Edict Nb3: "These Dhamma texts – Extracts from the Discipline, the Noble Way of Life, the Fears to Come, the Poem on the Silent Sage, the Discourse on the Pure Life, Upatisa's Questions, and the Advice to Rahula which was spoken by the Buddha concerning false speech – these Dhamma texts, reverend sirs, I desire that all the monks and nuns may constantly listen to and remember. Likewise the laymen and laywomen."[50]
Dhammika:"There is disagreement amongst scholars concerning which Pali suttas correspond to some of the text. Vinaya samukose: probably the Atthavasa Vagga, Anguttara Nikaya, 1:98–100. Aliya vasani: either the Ariyavasa Sutta, Anguttara Nikaya, V:29, or the Ariyavamsa Sutta, Anguttara Nikaya, II: 27–28. Anagata bhayani: probably the Anagata Sutta, Anguttara Nikaya, III:100. Muni gatha: Muni Sutta, Sutta Nipata 207–21. Upatisa pasine: Sariputta Sutta, Sutta Nipata 955–75. Laghulavade: Rahulavada Sutta, Majjhima Nikaya, I:421."[50]
According to Geoffrey Samuel , the Buddha was born into a Kshatriya clan,[92] in a moderate Vedic culture at the central Ganges Plain area, where the shramana-traditions developed. This area had a moderate Vedic culture, where the Kshatriyas were the highest varna, in contrast to the Brahmanic ideology of Kuru–Panchala, where the Brahmins had become the highest varna.[92] Both the Vedic culture and the shramana tradition contributed to the emergence of the so-called "Hindu-synthesis" around the start of the Common Era.[93][92]
Scholars have noted inconsistencies in the presentations of the Buddha's enlightenment, and the Buddhist path to liberation, in the oldest sutras. These inconsistencies show that the Buddhist teachings evolved, either during the lifetime of the Buddha, or thereafter. See:
* Bareau (1963)
* Schmithausen (1981)
* Norman (2003)
* Vetter (1988)
* Gombrich (2006), Chapter 4 harvp error: multiple targets (2×): CITEREFGombrich2006 (pomoč)
* Bronkhorst (1993), Chapter 7
* Anderson (1999)
Analayo draws from seven early sources:[170]
Dharmaguptaka Vinaya v štirih delih, ohranjena v kitajščini
a *Vinayamātṛkā ohranjen v kitajskem prevodu, za katerega nekateri učenjaki menijo, da predstavlja tradicijo Haimavata
Mahāsāṃghika-Lokottaravāda Vinaya, ohranjena v sanskrtu
Mahīśāsaka Vinaya v petih delih, ohranjeno v kitajščini
Mūlasarvāstivāda Vinaya, kjer je epizoda ohranjena v kitajskem in tibetanskem prevodu, precejšnji deli pa so ohranjeni tudi v sanskrtskih fragmentih
diskurz v Madhyama-āgami, ohranjen v kitajščini, verjetno predstavlja tradicijo Sarvāstivāda
palijski govor, ki ga najdemo med osmimi Aṅguttara-nikāya; isto poročilo najdemo tudi v Theravāda Vinaya, ohranjenem v Pāli
Waley notes: suukara-kanda, "pig-bulb"; suukara-paadika, "pig's foot" and sukaresh.ta "sought-out by pigs". He cites Neumann's suggestion that if a plant called "sought-out by pigs" exists then suukaramaddava can mean "pig's delight".
Sklici
Lopez D. S. Encyclopædia Britannica
Gethin (1998).
Strong (2001).
Warder (2000).
Boeree, C George. »An Introduction to Buddhism«. Shippensburg University. Pridobljeno 10. septembra 2011.
de Bary, William (1969). The Buddhist Tradition in India, China and Japan (February 1972 izd.). xvii: Vintage Books. str. xvii. ISBN 0-394-71696-5. In this respect, then, Buddha could accurately be viewed as a kind of savior, and when so conceived he has had for many the attributes of divinity--saving power, omniscience in regard to all essential truth, an all-encompassing compassion, timeless existence, immutable being, unending bliss, etc.
Thompson, Evan (2020). Why I am Not a Buddhist. Yale University Press. str. 28. This Zen version of Buddhist exceptionalism is specious. Faith in a transcendent being isn't a universal feature of religion. Zen has ritual, scripture, liturgy, monastics, and priests. Moreover, "one's true self" and "the truth of existence," in the senses intended, are religious notions. They are soteriological, concerned with liberation and salvation. They involve a sense of transcendence, an orientation to something that goes beyond ordinary experience. Zen is unquestionably religious.
Laumakis (2008).
Gethin (1998), str. 40–41.
Warder (2000), str. 4-7, 44.
Warder (2000), str. 4.
Cox, Collett (2003). "Abidharma", in: Buswell, Robert E. ed. Encyclopedia of Buddhism, New York: Macmillan Reference Lib. pp. 1–7. ISBN 0028657187.
Baroni (2002), str. 230.
Chalmers, Robert. The Journal of the Royal Asiatic Society, 1898. pp. 103–115
Dhammananda, Ven. Dr. K. Sri, Great Virtues of the Buddha (PDF), Dhamma talks
Roshen Dalal (2014). The Religions of India: A Concise Guide to Nine Major Faiths. Penguin Books. ISBN 9788184753967. Entry: "Jina"
Rawlinson, Hugh George. (1950) A Concise History of the Indian People, Oxford University Press. p. 46.
Muller, F. Max. (2001) The Dhammapada And Sutta-nipata, Routledge (UK). p. xlvii. ISBN 0-7007-1548-7.
Keay, John (2011). India: A History. New York: Grove Press. ISBN 978-0-8021-9550-0. The date [of Buddha's meeting with Bimbisara] (given the Buddhist 'short chronology') must have been around 400 BCE.
Smith (1924), str. 34, 48.
Schumann (2003), str. 1–5.
Carrithers (2001), str. 3.
Buswell (2003), str. 352.
Lopez (1995), str. 16.
Wynne, Alexander. »Was the Buddha an awakened prince or a humble itinerant?«. Aeon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
Cousins (1996), str. 57–63.
Schumann (2003), str. 10–13.
Das, Sarat Chandra (1882). Contributions on the Religion and History of Tibet. First published in: Journal of the Asiatic Society of Bengal, Vol. LI. Reprint: Manjushri Publishing House, Delhi. 1970, pp. 81–82 footnote 6.
Wayman (1997), str. 37–58.
Vergano, Dan (25. november 2013). »Oldest Buddhist Shrine Uncovered In Nepal May Push Back the Buddha's Birth Date«. National Geographic. Pridobljeno 26. novembra 2013.
Gombrich, Richard (2013), Recent discovery of "earliest Buddhist shrine" a sham?, Tricycle, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2015, pridobljeno 12. marca 2021
Tan, Piya (21. december 2009), Ambaṭṭha Sutta. Theme: Religious arrogance versus spiritual openness (PDF), Dharma farer, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2016, pridobljeno 22. oktobra 2014
Samuel (2010), str. 140–152.
Bronkhorst, J. (2007). "Greater Magadha, Studies in the culture of Early India," p. 6. Leiden, Boston, MA: Brill. DOI: 10.1163/ej.9789004157194.i-416
Levman, Bryan Geoffrey (2013). »Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures«. Buddhist Studies Review. 30 (2): 145–180. ISSN 1747-9681. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 12. marca 2021.
Levman, Bryan Geoffrey (2013). »Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures«. Buddhist Studies Review. 30 (2): 145–180. ISSN 1747-9681. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 12. marca 2021.
Jayatilleke (1963).
Clasquin-Johnson, Michel. »Will the real Nigantha Nātaputta please stand up? Reflections on the Buddha and his contemporaries«. Journal for the Study of Religion. 28 (1): 100–14. ISSN 1011-7601. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2016. Pridobljeno 12. marca 2021.
Walshe (1995).
Collins (2009).
Berzin, Alexander (april 2007). »Indian Society and Thought before and at the Time of Buddha«. Study Buddhism. Pridobljeno 20. junija 2016.
According to Alexander Berzin, "Buddhism developed as a shramana school that accepted rebirth under the force of karma, while rejecting the existence of the type of soul that other schools asserted. In addition, the Buddha accepted as parts of the path to liberation the use of logic and reasoning, as well as ethical behavior, but not to the degree of Jain asceticism. In this way, Buddhism avoided the extremes of the previous four shramana schools."[41]
Nakamura (1980).
Wynne (2007).
Warder (1998).
Roy (1984).
Beckwith, Christopher I. (2015). Greek Buddha: Pyrrho's Encounter with Early Buddhism in Central Asia (v angleščini). Princeton University Press. str. 7–12. ISBN 978-1-4008-6632-8.
In Ashoka's Rummindei Edict circa 260 BCE, in Hultzsch, E. (1925). Inscriptions of Asoka (v sanskrt). str. 164.
»Definition of dhamma | Dictionary.com«. www.dictionary.com (v angleščini). Pridobljeno 27. oktobra 2020.
Dhammika (1993).
»That the True Dhamma Might Last a Long Time: Readings Selected by King Asoka«. Access to Insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 1993. Pridobljeno 8. januarja 2016.
Leoshko, Janice (2017). Sacred Traces: British Explorations of Buddhism in South Asia (v angleščini). Routledge. str. 64. ISBN 978-1-351-55030-7.
»Ancient Buddhist Scrolls from Gandhara«. UW Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2017. Pridobljeno 4. septembra 2008.
von Hinüber (2008), str. 198–206.
Witzel, Michael (2009). »Moving Targets? Texts, language, archaeology and history in the Late Vedic and early Buddhist periods«. Indo-Iranian Journal. 52 (2–3): 287–310. doi:10.1163/001972409X12562030836859. ISSN 0019-7246.
Strong (2001), str. 5.
Yaldiz, Marianne (1987). Investigating Indian Art. Staatl. Museen Preuss. Kulturbesitz. str. 188. The earliest anthropomorphic representation of the Buddha that we know so far, the Bimaran reliquary
Verma, Archana (2007). Cultural and Visual Flux at Early Historical Bagh in Central India (v angleščini). Archana Verma. str. 1. ISBN 978-1-4073-0151-8.
Fowler (2005), str. 32.
Beal (1883).
Cowell (1894).
Willemen (2009).
Olivelle, Patrick (2008). Life of the Buddha by Ashva-ghosha (1. izd.). New York: New York University Press. str. xix. ISBN 978-0-8147-6216-5.
Karetzky (2000), str. xxi.
Beal (1875).
Swearer (2004), str. 177.
Schober (2002), str. 20.
Anålayo (2006). "The Buddha and Omniscience", Indian International Journal of Buddhist Studies 7: 1–20.
Tan, Piya (trans) (2010). »The Discourse to Sandaka (trans. of Sandaka Sutta, Majjhima Nikāya 2, Majjhima Paṇṇāsaka 3, Paribbājaka Vagga 6)« (PDF). The Dharmafarers. The Minding Centre. str. 17–18. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. januarja 2016. Pridobljeno 24. septembra 2015.
MN 71 Tevijjavacchagotta [Tevijjavaccha]
Access to Insight, ur. (2005). »A Sketch of the Buddha's Life: Readings from the Pali Canon«. Access to Insight. Pridobljeno 24. septembra 2015.
Jones (1956), str. [navedi št.strani].
Skilton (2004), str. 64–65.
Carrithers (2001), str. 15.
Armstrong (2000), str. xii.
Carrithers (2001).
Strong (2001), str. 19.
Strong (2001), str. 21.
Strong (2001), str. 24.
Strong (2001), str. 30.
Strong (2001), str. 31.
Strong (2001), str. 25.
Strong (2001), str. 37.
Strong (2001), str. 43.
»Lumbini, the Birthplace of the Lord Buddha«. World Heritage Convention. UNESCO. Pridobljeno 26. maja 2011.
Weise (2013).
Trainor (2010), str. 436–37.
Nakamura (1980), str. 18.
Huntington (1986).
Hirakawa (1990), str. 21.
Gethin (1998), str. 14.
Samuel (2010).
Hiltebeitel (2002).
Warder (2000), str. 45.
Beal (1875), str. 37.
Jones (1952), str. 11.
Beal (1875), str. 41.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 8.
Strong (2001), str. 51.
Hirakawa (1990), str. 24.
Gethin (1998), str. 14–15.
Gombrich (1988), str. 49–50.
Thapar (2002), str. 146.
Turpie (2001), str. 3.
Narada (1992), str. 9–12.
Strong (2001), str. 55.
Narada (1992), str. 11–12.
Hamilton (2000), str. 47.
Meeks (2016), str. 139.
Schumann (2003), str. 23.
Gethin (1998), str. 15.
Wynne, Alexander (2019). »Did the Buddha exist?«. JOCBS. 16: 98–148.
Schumann (2003), str. 45.
Schumann (2003), str. 45–46.
Analayo (2011), str. 173.
Gethin (1998), str. 21.
Strong (2001), str. 63.
Gethin (1998), str. 20.
Conze (1959), str. 39–40.
Warder (2000), str. 322.
Schumann (2003), str. 44.
Strong (2001), Incitements to Leave Home.
Strong (2015), The Beginnings of Discontent.
Narada (1992), str. 15–16.
Strong (2015), The Great Departure.
Penner (2009), str. 28.
Strong (2001), The Great Departure.
Hirakawa (1990), str. 25.
Hirakawa (1990), str. 26.
Analayo (2011), str. 234–235.
Analayo (2011), str. 236.
»Dhammacakkappavattana Sutta: Setting the Wheel of Dhamma in Motion«. Access to insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 1993. Pridobljeno 25. decembra 2012.
Analayo (2011), str. 178.
Gyatso (2007), str. 8–9.
Analayo (2011).
Analayo (2011), str. 243.
Marshall (1918).
Gethin (1998), str. 8.
»nirvana«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
»Maha-Saccaka Sutta: The Longer Discourse to Saccaka«. Access to Insight. Prevedel Bhikkhu, Thanissaro. 2008. (MN 36). Pridobljeno 19. maja 2007.
Anderson (1999).
Williams (2002), str. 74–75.
Lopez, Donald. »Four Noble Truths«. Encyclopædia Britannica.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 30.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 30–35.
Khenchen Palden Sherab Rinpoche, The Eight Manifestations of Guru Padmasambhava, (May 1992), https://turtlehill.org/cleanup/khen/eman.html Arhivirano 2022-12-04 na Wayback Machine.
Analayo (2011), str. 182.
Analayo (2011), str. 185.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 44–45.
Strong (2001), str. 110.
Boisselier, Jean (1994). The wisdom of the Buddha. New York: Harry N. Abrams. ISBN 0-8109-2807-8. OCLC 31489012.
Strong (2001), str. 113.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 48, 54–59.
Strong (2001), str. 116–117.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 64.
Strong (2001), str. 115.
Malalasekera (1960), str. 291–92.
Strong (2001), str. 131.
Schumann (2003), str. 231.
Strong (2001), str. 132.
Bhikkhu Khantipalo (1995). "Lay Buddhist Practice, The Shrine Room, Uposatha Day, Rains Residence"
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 68.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 70.
Strong (2001), str. 119.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 78.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 79–83.
Strong (2001), str. 122.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 91.
Strong (2001), str. 136.
Analayo (2016), str. 40–41.
Analayo (2016), str. 43.
Analayo (2016), str. 79.
Analayo, Bhikkhu (2013). »The Gurudharmaon Bhikṣuṇī Ordination in the Mūlasarvāstivāda Tradition«. Journal of Buddhist Ethics. 20: 752. ISSN 1076-9005.
Analayo (2016), str. 111–112.
Analayo (2016), str. 127.
Marshall (1918), str. 59.
Strong (2001), str. 134.
Schumann (2003), str. 232–233.
Jain (1991), str. 79.
Mahajan, V.D. (2016). Ancient India. S. Chand Publishing. str. 190.
Schumann (2003), str. 215.
Schumann (2003), str. 232.
Analayo (2011), str. 198.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 257.
Schumann (2003), str. 236.
Schumann (2003), str. 237.
Bhikkhu Sujato (2012), "Why Devadatta Was No Saint, A critique of Reginald Ray’s thesis of the ‘condemned saint’"
Strong (2001), str. 165.
Analayo (2014). "The Buddha’s Last Meditation in the Dirgha-Agama." The Indian International Journal of Buddhist Studies 15.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 286–288.
Strong (2001), str. 165–166.
Schumann (2003), str. 244.
Schumann (2003), str. 246.
»Maha-parinibbana Sutta«, Digha Nikaya, Access insight, verse 56
Bhikkhu & von Hinüber (2000).
Bhikkhu, Mettanando (15. maj 2001). »How the Buddha died«. Bangkok Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2012. Pridobljeno 25. decembra 2012 – prek BuddhaNet.
Waley (1932), str. 343–54.
Strong (2001), str. 176.
Schumann (2003), str. 249.
Strong (2001), str. 178.
Schumann (2003), str. 250.
Wynne (2007), str. 112.
Strong (2001), str. 183.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 324.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 327.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 330.
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), str. 331.
Lopez, Donald. »The Buddha's relics«. Encyclopædia Britannica.
Strong (2007), str. 136–37.
Harvey, Peter (2013), An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices (PDF) (2nd ed.), New York: Cambridge University Press, p. 88, ISBN 978-0-521-85942-4
Viri
Analayo, Bhikkhu (2011). A Comparative Study of the Majjhima-nikāya Volume 1 (Introduction, Studies of Discourses 1 to 90.
——— (2016). The Foundation History of the Nun's Order. projekt verlag, Bochum/Freiburg.
Anderson, Carol (1999), Pain and Its Ending: The Four Noble Truths in the Theravada Buddhist Canon, Routledge
Armstrong, Karen (2000), Buddha, Orion, ISBN 978-0-7538-1340-9
Asvaghosa (1883), The Fo-sho-hing-tsan-king, a life of Buddha, prevedel Beal, Samuel, Oxford: Clarendon
Bareau, André (1963), Recherches sur la biographie du Buddha dans les Sutrapitaka et les Vinayapitaka anciens (v francoščini), Ecole Francaise d'Extreme-Orient
——— (1975), »Les récits canoniques des funérailles du Buddha et leurs anomalies: nouvel essai d'interprétation« [The canonical accounts of the Buddha's funerals and their anomalies: new interpretative essay], Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient (v francoščini), LXII, Persée: 151–189, doi:10.3406/befeo.1975.3845
——— (1979), »La composition et les étapes de la formation progressive du Mahaparinirvanasutra ancien« [The composition and the etapes of the progressive formation of the ancient Mahaparinirvanasutra], Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient (v francoščini), LXII, Persée: 45–103, doi:10.3406/befeo.1979.4010
Baroni, Helen J. (2002), The Illustrated Encyclopedia of Zen Buddhism, Rosen
Beal, Samuel (1875), The romantic legend of Sâkya Buddha (Abhiniṣkramaṇa Sūtra), London: Trübner
Bechert, Heinz, ur. (1991–1997), The dating of the historical Buddha (Symposium), vol. 1–3, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht
Bhikkhu, Mettanando; von Hinüber, Oskar (2000), »The Cause of the Buddha's Death« (PDF), Journal of the Pali Text Society, XXVI: 105–18, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. aprila 2015
Bodhi, Bhikkhu (2005), In the Buddha's Words: An Anthology of Discourses from the Pali Canon, Simon and Schuster
Bronkhorst, Johannes (1993), The Two Traditions of Meditation In Ancient India, Motilal Banarsidass
Buswell, Robert E, ur. (2003), Encyclopedia of Buddhism, zv. 1, US: Macmillan Reference, ISBN 978-0-02-865910-7
Carrithers, M. (2001), The Buddha: A Very Short Introduction, Oxford University Press, ISBN 978-0-02-865910-7
Collins, Randall (2009), The Sociology of Philosophies, Harvard University Press, ISBN 978-0-674-02977-4, 1120 pp.
Conze, Edward, trans. (1959), Buddhist Scriptures, London: Penguin
Cousins, L.S. (1996). Bechert, Heinz (ur.). »The Dating of the Historical Buddha: A Review Article«. Journal of the Royal Asiatic Society. 3. 6 (1): 57–63. doi:10.1017/s1356186300014760. ISSN 1356-1863. JSTOR 25183119 – prek Indology.
Cowell, Edward Byles, transl. (1894), »The Buddha-Karita of Ashvaghosa«, v Müller, Max (ur.), Sacred Books of the East, zv. XLIX, Oxford: Clarendon
Davidson, Ronald M. (2003), Indian Esoteric Buddhism, Columbia University Press, ISBN 978-0-231-12618-2
Dhammika, Shravasti (n.d.) [1990s]. The Buddha & his disciples. Singapore: Buddha Dhamma Mandala Society. ISBN 981-00-4525-5. OCLC 173196980.
——— (1993), The Edicts of King Asoka: An English Rendering, The Wheel Publication, Kandy, Sri Lanka: Buddhist Publication Society, ISBN 978-955-24-0104-6, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2013
Doniger, Wendy, ur. (1993), Purana Perennis: Reciprocity and Transformation in Hindu and Jaina Texts, State University of New York Press, ISBN 0-7914-1381-0
Dundas, Paul (2002), The Jains (2. izd.), Routledge, str. 24, ISBN 978-0-415-26606-2, pridobljeno 25. decembra 2012 – prek Google Books
Eade, JC (1995), The Calendrical Systems of Mainland South-East Asia (illustrated izd.), Brill, ISBN 978-90-04-10437-2
Epstein, Ronald (2003), Buddhist Text Translation Society's Buddhism A to Z (illustrated izd.), Burlingame, CA: Buddhist Text Translation Society
Flood, Gavin D. (1996). An Introduction to Hinduism. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-43878-0.</ref>
Fowler, Mark (2005), Zen Buddhism: beliefs and practices, Sussex Academic Press
Gethin, Rupert, M.L. (1998), Foundations of Buddhism, Oxford University Press
Gombrich, Richard F. (1988), Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo, Routledge and Kegan Paul
——— (1992), »Dating the Buddha: a red herring revealed«, v Bechert, Heinz (ur.), Die Datierung des historischen Buddha [The Dating of the Historical Buddha], Symposien zur Buddhismusforschung (v nemščini), zv. IV, Gottingen: Vandenhoeck and Ruprecht, str. 237–59.
——— (1997), How Buddhism Began, Munshiram Manoharlal
——— (2000), »Discovering the Buddha's date«, v Perera, Lakshman S (ur.), Buddhism for the New Millennium, London: World Buddhist Foundation, str. 9–25.
——— (2006). How Buddhism Began: The Conditioned Genesis of the Early Teachings. Routledge. ISBN 978-1-134-19639-5.
——— (2006), Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo, The Library of Religious Beliefs and Practices Series, Routledge and Kegan Paul
——— (2009), What the Buddha thought, Equinox
Gopal, Madan (1990), K.S. Gautam (ur.), India through the ages, Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India, str. 73
The Buddha: The Story of Siddhartha (DVD), David Grubin Productions, 2010, v 27:25 minuti, ASIN B0033XUHAO {{citat}}: Prezrt neznani parameter |people= (pomoč)
Gyatso, Geshe Kelsang (2007), Introduction to Buddhism An Explanation of the Buddhist Way of Life, Tharpa, ISBN 978-0-9789067-7-1
Hamilton, Sue (2000), Early Buddhism: A New Approach: The I of the Beholder, Routledge
Hartmann, Jens Uwe (1991), »Research on the date of the Buddha«, v Bechert, Heinz (ur.), The Dating of the Historical Buddha (PDF), zv. 1, Göttingen: Vandenhoeck and Ruprecht, str. 38–39, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2014
Hiltebeitel, Alf (2002), »Hinduism«, v Kitagawa, Joseph (ur.), The Religious Traditions of Asia: Religion, History, and Culture, Routledge, ISBN 9781136875977
Hirakawa, Akira (1990), A History of Indian Buddhism: From Śākyamuni to Early Mahāyāna, University of Hawaii Press, ISBN 0-8248-1203-4
Huntington, John C. (september 1986), »Sowing the Seeds of the Lotus: A Journey to the Great Pilgrimage Sites of Buddhism, part V« (PDF), Orientations, 17 (9): 46–58, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 28. novembra 2014
Jain, Kailash Chand (1991), Lord Mahāvīra and His Times, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-0805-8
Jayatilleke, K.N. (1963), Early Buddhist Theory of Knowledge (1. izd.), London: George Allen & Unwin Ltd.
Jones, JJ (1949), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 1, London: Luzac & Co.
——— (1952), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 2, London: Luzac & Co.
——— (1956), The Mahāvastu, Sacred Books of the Buddhists, zv. 3, London: Luzac & Co.
Jong, JW de (1993), »The Beginnings of Buddhism«, The Eastern Buddhist, 26 (2)
Kala, U (2006) [1724], Maha Yazawin Gyi (v burmanščini), zv. 1 (4th izd.), Yangon: Ya-Pyei, str. 39
Kalupahana, David (1992), A History of Buddhist Philosophy: Continuities and Discontinuities, University of Hawaii Press
Karetzky, Patricia (2000), Early Buddhist Narrative Art, Lanham, MD: University Press of America
Katz, Nathan (1982), Buddhist Images of Human Perfection: The Arahant of the Sutta Piṭaka, Delhi: Motilal Banarsidass
Keown, Damien; Prebish, Charles S (2013), Encyclopedia of Buddhism, Routledge
Lamotte, Etienne (1988), History of Indian Buddhism: From the Origins to the Saka Era, Université catholique de Louvain, Institut orientaliste
Laumakis, Stephen (2008), An Introduction to Buddhist philosophy, Cambridge; New York: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-85413-9
Leidy, Denise Patty (2008). The Art of Buddhism: An Introduction to Its History & Meaning. Shambhala Publications.
Lopez, Donald S. (1995), Buddhism in Practice, Princeton University Press, ISBN 978-0-691-04442-2
Malalasekera, G.P. (1960), Dictionary of Pali Proper Names, Vol. 1, London: Pali Text Society/Luzac, ISBN 9788120618237
Macdonnel, Arthur Anthony (1900), » Sanskrit Literature and the West.«, A History of Sanskrit Literature, New York: D Appleton & Co
Mahāpātra, Cakradhara (1977), The real birth place of Buddha, Grantha Mandir
Marshall, John (1918). A Guide To Sanchi.
——— (1960). The Buddhist art of Gandhāra: the story of the early school, its birth, growth and decline. Memoirs of the Department of archaelogy in Pakistan. Zv. 1. Cambridge.</ref>
Meeks, Lori (27. junij 2016), »Imagining Rāhula in Medieval Japan« (PDF), Japanese Journal of Religious Studies, 43 (1): 131–51, doi:10.18874/jjrs.43.1.2016.131-151
Mohāpātra, Gopinath (2000), »Two Birth Plates of Buddha« (PDF), Indologica Taurinensia, 26: 113–19, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. oktobra 2012
Mershman, Francis (1913), »Barlaam and Josaphat«, v Herberman, Charles G; in sod. (ur.), The Catholic Encyclopedia, zv. 2, New York: Robert Appleton
Nakamura, Hajime (1980), Indian Buddhism: a survey with bibliographical notes, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-0272-8
Narada (1992), A Manual of Buddhism, Buddha Educational Foundation, ISBN 978-967-9920-58-1
Narain, A.K. (1993), »Book Review: Heinz Bechert (ed.), The dating of the Historical Buddha, part I«, Journal of the International Association of Buddhist Studies, 16 (1): 187–201
———, ur. (2003). The Date of the Historical Śākyamuni Buddha. New Delhi: BR Publishing. ISBN 8176463531.
Norman, K.R. (1997), A Philological Approach to Buddhism, The Bukkyo Dendo Kyokai Lectures 1994, School of Oriental and African Studies (University of London)
——— (2003), »The Four Noble Truths«, K.R. Norman Collected Papers, zv. II, Oxford: Pali Text Society, str. 210–223
Ñāṇamoli Bhikkhu (1992), The Life of the Buddha: According to the Pali Canon, Buddhist Publication Society
Omvedt, Gail (2003). Buddhism in India: Challenging Brahmanism and Caste. SAGE. ISBN 9780761996644.
Penner, Hans H. (2009), Rediscovering the Buddha: The Legends and Their Interpretations, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-538582-3
Prebish, Charles S. (2008), »Cooking the Buddhist Books: The Implications of the New Dating of the Buddha for the History of Early Indian Buddhism« (PDF), Journal of Buddhist Ethics, 15: 1–21, ISSN 1076-9005, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. januarja 2012
Rockhill, William Woodville, transl. (1884), The life of the Buddha and the early history of his order, derived from Tibetan works in the Bkah-Hgyur and Bstan-Hgyur, followed by notices on the early history of Tibet and Khoten, London: Trübner
Roy, Ashim Kumar (1984), A history of the Jains, New Delhi: Gitanjali, str. 179, CiteSeerX 10.1.1.132.6107
Ruegg, Seyford (1999), »A new publication on the date and historiography of Buddha´s decease (nirvana): a review article«, Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, 62 (1): 82–87, doi:10.1017/s0041977x00017572
Samuel, Geoffrey (2010), The Origins of Yoga and Tantra. Indic Religions to the Thirteenth Century, Cambridge University Press
Schmithausen, Lambert (1981), »On some Aspects of Descriptions or Theories of 'Liberating Insight' and 'Enlightenment' in Early Buddhism«, v von Klaus, Bruhn; Wezler, Albrecht (ur.), Studien zum Jainismus und Buddhismus (Gedenkschrift für Ludwig Alsdorf) [Studies on Jainism and Buddhism (Schriftfest for Ludwig Alsdorf)] (v nemščini), Wiesbaden, str. 199–250
——— (1990), Buddhism and Nature, Tokyo, OCLC 697272229
Schober, Juliane (2002), Sacred biography in the Buddhist traditions of South and Southeast Asia, Delhi: Motilal Banarsidass
Schumann, Hans Wolfgang (2003), The Historical Buddha: The Times, Life, and Teachings of the Founder of Buddhism, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-1817-0
Shimoda, Masahiro (2002), »How has the Lotus Sutra Created Social Movements: The Relationship of the Lotus Sutra to the Mahāparinirvāṇa-sūtra«, v Reeves, Gene (ur.), A Buddhist Kaleidoscope, Kosei
Shults, Brett (2014), »On the Buddha's Use of Some Brahmanical Motifs in Pali Texts«, Journal of the Oxford Centre for Buddhist Studies, 6: 106–40
Siderits, Mark (2019), »Buddha«, The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Metaphysics Research Lab, Stanford University
Singh, Upinder (2016), A History of Ancient and Early Medieval India: From the Stone Age to the 12th Century, Pearson, ISBN 978-81-317-1677-9
Srivastava, K.M. (1979), »Kapilavastu and Its Precise Location«, East and West, 29 (1/4): 61–74
——— (1980), »Archaeological Excavations at Priprahwa and Ganwaria and the Identification of Kapilavastu«, Journal of the International Association of Buddhist Studies, 3 (1): 103–110
Skilton, Andrew (2004), A Concise History of Buddhism
Smith, Peter (2000), »Manifestations of God«, A concise encyclopaedia of the Bahá'í Faith, Oxford: Oneworld Publications, ISBN 978-1-85168-184-6, 231 pp.
Smith, Vincent (1924), The Early History of India (4th izd.), Oxford: Clarendon
Strong, J.S. (2001), The Buddha: A Beginner's Guide, Oneworld Publications, ISBN 978-1-78074-054-6
——— (2007), Relics of the Buddha, Motilal Banarsidass
——— (2015), Buddhisms: An Introduction, Oneworld Publications, ISBN 978-1-78074-506-0
Swearer, Donald (2004), Becoming the Buddha, Princeton, NJ: Princeton University Press
Thapar, Romila (2002), The Penguin History of Early India: From Origins to AD 1300, Penguin
Trainor, Kevin (2010), "Kapilavastu", in: Keown, Damien; Prebish, Charles S. Encyclopedia of Buddhism, London: Routledge, ISBN 9781136985881
Tripathy, Ajit Kumar (januar 2014), »The Real Birth Place of Buddha. Yesterday's Kapilavastu, Today's Kapileswar« (PDF), The Orissa Historical Research Journal, 47 (1), Orissa State museum, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. marca 2012
Tuladhar, Swoyambhu D. (november 2002), »The Ancient City of Kapilvastu – Revisited« (PDF), Ancient Nepal (151): 1–7
Turpie, D (2001), Wesak And The Re-Creation of Buddhist Tradition (PDF) (master's thesis), Montreal, Quebec: McGill University, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. aprila 2007
Twitchett, Denis, ur. (1986), The Cambridge History of China, zv. 1. The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220, Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-24327-8
Upadhyaya, KN (1971), Early Buddhism and the Bhagavadgita, Dehli: Motilal Banarsidass, str. 95, ISBN 978-81-208-0880-5
Vetter, Tilmann (1988), The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism, Brill
von Hinüber, Oskar (2008). »Hoary past and hazy memory. On the history of early Buddhist texts«. Journal of the International Association of Buddhist Studies. 29 (2): 193–210.
——— (2009), »Cremated like a King: The funeral of the Buddha within the ancient Indian context«, Journal of the International College of Postgraduate Buddhist Studies, 13: 33–66
Waley, Arthur (julij 1932), »Did Buddha die of eating pork?: with a note on Buddha's image«, Melanges Chinois et Bouddhiques, 1931–32, NTU: 343–54, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2011
Walshe, Maurice (1995), The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Digha Nikaya, Boston: Wisdom Publications
Warder, A.K. (1998). »Lokayata, Ajivaka, and Ajnana Philosophy«. A Course in Indian Philosophy (2. izd.). Delhi: Motilal Banarsidass Publishers. ISBN 978-81-208-1244-4.
——— (2000), Indian Buddhism, Buddhism Series (3. izd.), Delhi: Motilal Banarsidass
——— (2004). Indian Buddhism (reprint izd.). Delhi: Motilal Banarsidass. Pridobljeno 13. oktobra 2020.
Wayman, Alex (1997), Untying the Knots in Buddhism: Selected Essays, Motilal Banarsidass, ISBN 978-81-208-1321-2
Weise, Kai (2013), The Sacred Garden of Lumbini – Perceptions of Buddha's Birthplace (PDF), Paris: UNESCO, ISBN 978-92-3-001208-3, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. avgusta 2014
Willemen, Charles, transl. (2009), Buddhacarita: In Praise of Buddha's Acts (PDF), Berkeley, CA: Numata Center for Buddhist Translation and Research, ISBN 978-1-886439-42-9, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2014
Williams, Paul (2002). Buddhist Thought. Routledge. ISBN 978-0-415207010.
Wynne, Alexander (2004), The Origin of Buddhist Meditation, Routledge
——— (2007), The Origin of Buddhist Meditation (PDF), Routledge, ISBN 978-0-203-96300-5
Dodatno čtivo
Buda
Bechert, Heinz, ur. (1996). When Did the Buddha Live? The Controversy on the Dating of the Historical Buddha. Delhi: Sri Satguru.
Ñāṇamoli Bhikku (1992). The Life of the Buddha According to the Pali Canon (3. izd.). Kandy, Sri Lanka: Buddhist Publication Society.
Wagle, Narendra K (1995). Society at the Time of the Buddha (2. izd.). Popular Prakashan. ISBN 978-81-7154-553-7.
Weise, Kai (2013). The Sacred Garden of Lumbini: Perceptions of Buddha's birthplace. UNESCO. ISBN 978-92-3-001208-3.
Zodnji budizem
Rahula, Walpola (1974). What the Buddha Taught (2. izd.). New York: Grove Press.
Vetter, Tilmann (1988), The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism, Brill
Budizem - splošno
Kalupahana, David J. (1994), A history of Buddhist philosophy, Delhi: Motilal Banarsidass
Robinson, Richard H.; Johnson, Willard L; Wawrytko, Sandra A; DeGraff, Geoffrey (1996). The Buddhist Religion: A Historical Introduction. Belmont, CA: Wadsworth.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gautama Buddha
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Gautama Buda
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Gautama Buda
Gautama Buda – digitalizirana dela v projektu Gutenberg
Dela avtorja ali dela o avtorju: Buddha v Internet Archive
Dela avtorja ali dela o avtorju: Siddhārtha Gautama v Internet Archive
Dela avtorja ali dela o avtorju: Shakyamuni v Internet Archive
Dela Gautama Buda v LibriVox (audio knjige v javni domeni)
A sketch of the Buda's Life
What Was The Buda Like? by Ven S. Dammika
Parables and Stories of Buda Arhivirano 2022-03-09 na Wayback Machine.
Who was the Buda? Buddhism for Beginners
0
Aláh je arabska beseda (الله, transliteracija: Allāh) za boga. V slovenščini je pogosto naglašanje prvega zloga: Álah. Izven arabskega kulturnega kroga se temu imenu pripisuje posebna povezava z islamom, vendar ime uporabljajo za označevanje monoteističnega boga enako arabski kristjani, tudi v prevodih Svetega pisma, kot arabsko govoreči Judje. Po pojmovanju islama, najmlajše izmed naštetih ver, gre v vsakem primeru za istega, Abrahamovega edinega Boga.
Beseda Alah je našla pot v številne jezike, ki so blizu bodisi arabskemu kulturnemu krogu ali islamu. Kristjani poimenujejo Boga v malteškem jeziku enako, izgovarjajo pa "Alla"; v Indoneziji uporabljajo zvezo "Allah Bapa", "Bog Oče", na Bližnjem vzhodu pa, po aramejskem vzoru, "Allāha". Etimološko poimenovanje Alah izhaja iz skupnega korena s hebrejskima imenoma Elohim oziroma Eloah (אלוה).
Nekateri islamski učenjaki nasprotujejo prevajanju imena Alah. Pomensko približno enake besede se v drugih jezikih uporabljajo tudi v množinskih oblikah (bogova, bogovi), kar naj bi bilo v nasprotju s pomenskim obsegom imena Alah, ki lahko označuje le edinega boga, skupnega trem verstvom abrahamske tradicije (judovstvo, krščanstvo, islam). Za označevanje bogov v drugih verstvih Arabci uporabljajo besedo ilāh ali ma`būd, slednje dobesedno pomeni čaščeno (bitje). V zgodnjem grškem prevodu so uporabili ho theos monos, "edini bog", kot enakovreden izraz aramejskemu "Alaha". Alah ima 99 imen, ki so navedena v Koranu.
Seznam imen
Qur'an govori o lastnostnih Alaha kot o »najlepših imenih« Alaha (Arabsko: al-ʾasmāʾ al-ḥusnā). Tradicionalno jih je 99, dodatno pa je še najvišje ime (al-ism al-ʾaʿẓam), vrhovno ime, Allāh.
Seznam 99 imen Alaha
# Arabščina Prečrkovanje Prevod (včasih odvisen od konteksta) Kur'anska raba
1 الرحمن Ar-Rahmān Usmiljeni in sočutni Na začetku vsakega poglavja razen enega, in na ostalih mestih. Beseda uporabljena v suri/poglavlju 55, Ar-Rahman.
2 الرحيم Ar-Rahīm Milostljivi Na začetku vsakega poglavlja razen enega, in na ostalih mestih
3 الملك Al-Malik Vladar, kralj 59:23, 20:114
4 القدوس Al-Quddūs Najsvetejši, najčistejši, najcelovitejši 59:23, 62:1
5 السلام As-Salām Mir in Blagoslov, vir miru in varnosti 59:23
6 المؤمن Al-Mu'min Ki podeljuje varnost, ki potrjuje resnico 59:23
7 المهيمن Al-Muhaymin Varuh; ohranitelj, vsevidni zaščitnik 59:23
8 العزيز Al-Azīz Vsemogočni, samozadostni, ljubljeni 3:6, 4:158, 9:40, 48:7, 59:23
9 الجبار Al-Jabbār Veličastni 59:23
10 المتكبر Al-Mutakabbir Velikanski 59:23
11 الخالق Al-Khāliq Stvarnik 6:102, 13:16, 39:62, 40:62, 59:24
12 البارئ Al-Bāri' Pravični 59:24
13 المصور Al-Musawwir Ki podeljuje obliko 59:24
14 الغفار Al-Ghaffār Ki večno odpušča 20:82, 38:66, 39:5, 40:42, 71:10
15 القهار Al-Qahhār Nepremagljivi, ki vse nadvlada 13:16, 14:48, 38:65, 39:4, 40:16
16 الوهاب Al-Wahhāb Milostni darovalec 3:8, 38:9, 38:35
17 الرزاق Ar-Razzāq Ki oskrbi z vsem potrebnim 51:58
18 الفتاح Al-Fattāh Ki podeljuje zmago 34:26
19 العليم Al-'Alīm Vsevedni 2:158, 3:92, 4:35, 24:41, 33:40
20 القابض Al-Qābid Ki opominja in postavlja omejitve 2:245
21 الباسط Al-Bāsit Širitelj, velikodušni 2:245
22 الخافض Al-Khāfid Ki ponižuje 95:5
23 الرافع Ar-Rāfi' Ki povzdiguje 58:11, 6:83
24 المعز Al-Mu'izz Ki podeljuje čast 3:26
25 المذل Al-Mu'dhell Ki podeljuje sramoto 3:26
26 السميع As-Samī Ki vse sliši 2:127, 2:256, 8:17, 49:1
27 البصير Al-Basīr Ki vse vidi 4:58, 17:1, 42:11, 42:27
28 الحكم Al-Hakam Sodnik, razsodnik 22:69
29 العدل Al-`Adl Popolnoma pravični 6:115
30 اللطيف Al-Latīf Nežni, nežno prijazni 6:103, 22:63, 31:16, 33:34
31 الخبير Al-Khabīr Ki se zaveda vsega 6:18, 17:30, 49:13, 59:18
32 الحليم Al-Halīm Potrpežljivi, obzirni, prizanesljivi 2:235, 17:44, 22:59, 35:41
33 العظيم Al-'Azīm Veličastni, neskončni 2:255, 42:4, 56:96
34 الغفور Al-Ghafūr Vse odpuščajoči 2:173, 8:69, 16:110, 41:32
35 الشكور Ash-Shakūr Hvaležni 35:30, 35:34, 42:23, 64:17
36 العلي Al-'Aliyy Veličastno vzvišen 4:34, 31:30, 42:4, 42:51
37 الكبير Al-Kabīr Veliki 13:9, 22:62, 31:30
38 الحفيظ Al-Hafīz Ohranitelj 11:57, 34:21, 42:6
39 المقيت Al-Muqīt Ki nahrani 4:85
40 الحسيب Al-Hasīb Ki prinese sodbo in kazen 4:6, 4:86, 33:39
41 الجليل Al-Jalīl Veličastni 55:27, 39:14, 7:143
42 الكريم Al-Karīm Darežljivi, plodoviti 27:40, 82:6
43 الرقيب Ar-Raqīb Pozorni 4:1, 5:117
44 المجيب Al-Mujīb Ki se odziva; ki daje odgovore 11:61
45 الواسع Al-Wāsi' Široki, vseobsegajoči 2:268, 3:73, 5:54
46 الحكيم Al-Hakīm Modri 31:27, 46:2, 57:1, 66:2
47 الودود Al-Wadūd Ki ljubi svoje verne sužnje in ki ga njegovi verni sužnji ljubijo 11:90, 85:14
48 المجيد Al-Majīd Vse-Veličastni 11:73
49 الباعث Al-Bā'ith Ki obuja od mrtvih 22:7
50 الشهيد Ash-Shahīd Priča 4:166, 22:17, 41:53, 48:28
51 الحق Al-Haqq Resnica, resničnost 6:62, 22:6, 23:116, 24:25
52 الوكيل Al-Wakīl Ki zaupa; ki je odvisen 3:173, 4:171, 28:28, 73:9
53 القوى Al-Qawwiyy Silni 22:40, 22:74, 42:19, 57:25
54 المتين Al-Matīn Čvrsti, Neomajni 51:58
55 الولى Al-Waliyy Zaščitniški prijatelj; ki nudi zavetje in pomoč 4:45, 7:196, 42:28, 45:19
56 الحميد Al-Hamid Ki je vreden vse pohvale 14:8, 31:12, 31:26, 41:42
57 المحصى Al-Muhsi Ki obračunava, ki številči vse 72:28, 78:29, 82:10-12
58 المبدئ Al-Mubdi' Stvarnik, izvor in začetek vsega 10:34, 27:64, 29:19, 85:13
59 المعيد Al-Mu'īd Obnovitelj, vzpostavitelj, ki vse povrne 10:34, 27:64, 29:19, 85:13
60 المحيى Al-Muhyi Ki daje življenje 7:158, 15:23, 30:50, 57:2
61 المميت Al-Mumīt Ki prinaša smrt, ki uničuje 3:156, 7:158, 15:23, 57:2
62 الحي Al-Hayy Večno živ 2:255, 3:2, 25:58, 40:65
63 القيوم Al-Qayyūm Samoživ hranitelj vsega 2:255, 3:2, 20:111
64 الواجد Al-Wājid Ki opazi, ki najde, ki ne odneha 38:44
65 الماجد Al-Mājid Vzvišeni, veličastni 85:15, 11:73,
66 الواحد Al-Wāhid Edini, enkratni, slika enotnosti 2:163, 5:73, 9:31, 18:110
67 الاحد Al-'Ahad Edini, vse obsegajoč, nedeljiv 112:1
68 الصمد As-Samad Samozadosten, nepremagljiv,
na veke cilj vseh molitev, nesmrten 112:2
69 القادر Al-Qādir Vsezmožen 6:65, 36:81, 46:33, 75:40
70 المقتدر Al-Muqtadir Vse odločujoč, gospodujoč 18:45, 54:42, 54:55
71 المقدم Al-Muqaddim Ki pospešuje, ki prestavlja daleč naprej 16:61, 17:34,
72 المؤخر Al-Mu'akhkhir Ki zakasnjuje, ki prestavlja daleč zadaj 71:4
73 الأول Al-'Awwal Prvi (alfa) 57:3
74 الأخر Al-'Akhir Zadnji (omega) 57:3
75 الظاهر Az-Zāhir Očiten, vse zmagujoč 57:3
76 الباطن Al-Bātin Skrit, vse obsegajoč 57:3
77 الوالي Al-Wāli Gospodar 13:11, 22:7
78 المتعالي Al-Mutā'ali Samo vzvišen 13:9
79 البر Al-Barr Najljubeznivejši in najpravičnejši 52:28
80 التواب At-Tawwāb Ki se vedno vrne, vedno omehča 2:128, 4:64, 49:12, 110:3
81 المنتقم Al-Muntaqim Maščevalec 32:22, 43:41, 44:16
82 العفو Al-Afuww Ki odpušča, ki briše grehe 4:99, 4:149, 22:60
83 الرؤوف Ar-Ra'ūf Sočuten, ki se mu vsi smilimo 3:30, 9:117, 57:9, 59:10
84 مالك الملك Mālik-ul-Mulk Lastnik vse oblasti 3:26
85 ذو الجلال والإكرام Dhū-l-Jalāli
wa-l-'ikrām Gospod veličastnosti in radodarnosti 55:27, 55:78
86 المقسط Al-Muqsiţ Pravični, povračujoči 7:29, 3:18
87 الجامع Al-Jāmi Ki zbira in združuje 3:9
88 الغني Al-Ghaniyy Vsebogati, neodvisni 3:97, 39:7, 47:38, 57:24
89 المغني Al-Mughni Ki bogati in izenačuje 9:28
90 المانع Al-Māni' Ki varuje, ščiti in brani 67:21
91 الضار Ad-Dārr Ki spravlja v obup, ki škodi in tepe 6:17
92 النافع An-Nāfi Dobrotljiv, radodaren 30:37
93 النور An-Nūr Ki ustvarja luč vere v srceh vseh vernikov 24:35
94 الهادي Al-Hādi Vodič 25:31
95 البديع Al-Badī Neprimerljivi, izvornik 2:117, 6:101
96 الباقي Al-Bāqi Večno trajen in nespremenljiv 55:27
97 الوارث Al-Wārith Dedič, ki muje vse zapuščeno 15:23
98 الرشيد Ar-Rashīd Vodič, nezmotljivi učitelj in vir znanja 2:256
99 الصبور As-Sabur Potrpežljiv, brezčasni. 2:153, 3:200, 103:
Beseda Alah je našla pot v številne jezike, ki so blizu bodisi arabskemu kulturnemu krogu ali islamu. Kristjani poimenujejo Boga v malteškem jeziku enako, izgovarjajo pa "Alla"; v Indoneziji uporabljajo zvezo "Allah Bapa", "Bog Oče", na Bližnjem vzhodu pa, po aramejskem vzoru, "Allāha". Etimološko poimenovanje Alah izhaja iz skupnega korena s hebrejskima imenoma Elohim oziroma Eloah (אלוה).
Nekateri islamski učenjaki nasprotujejo prevajanju imena Alah. Pomensko približno enake besede se v drugih jezikih uporabljajo tudi v množinskih oblikah (bogova, bogovi), kar naj bi bilo v nasprotju s pomenskim obsegom imena Alah, ki lahko označuje le edinega boga, skupnega trem verstvom abrahamske tradicije (judovstvo, krščanstvo, islam). Za označevanje bogov v drugih verstvih Arabci uporabljajo besedo ilāh ali ma`būd, slednje dobesedno pomeni čaščeno (bitje). V zgodnjem grškem prevodu so uporabili ho theos monos, "edini bog", kot enakovreden izraz aramejskemu "Alaha". Alah ima 99 imen, ki so navedena v Koranu.
Seznam imen
Qur'an govori o lastnostnih Alaha kot o »najlepših imenih« Alaha (Arabsko: al-ʾasmāʾ al-ḥusnā). Tradicionalno jih je 99, dodatno pa je še najvišje ime (al-ism al-ʾaʿẓam), vrhovno ime, Allāh.
Seznam 99 imen Alaha
# Arabščina Prečrkovanje Prevod (včasih odvisen od konteksta) Kur'anska raba
1 الرحمن Ar-Rahmān Usmiljeni in sočutni Na začetku vsakega poglavja razen enega, in na ostalih mestih. Beseda uporabljena v suri/poglavlju 55, Ar-Rahman.
2 الرحيم Ar-Rahīm Milostljivi Na začetku vsakega poglavlja razen enega, in na ostalih mestih
3 الملك Al-Malik Vladar, kralj 59:23, 20:114
4 القدوس Al-Quddūs Najsvetejši, najčistejši, najcelovitejši 59:23, 62:1
5 السلام As-Salām Mir in Blagoslov, vir miru in varnosti 59:23
6 المؤمن Al-Mu'min Ki podeljuje varnost, ki potrjuje resnico 59:23
7 المهيمن Al-Muhaymin Varuh; ohranitelj, vsevidni zaščitnik 59:23
8 العزيز Al-Azīz Vsemogočni, samozadostni, ljubljeni 3:6, 4:158, 9:40, 48:7, 59:23
9 الجبار Al-Jabbār Veličastni 59:23
10 المتكبر Al-Mutakabbir Velikanski 59:23
11 الخالق Al-Khāliq Stvarnik 6:102, 13:16, 39:62, 40:62, 59:24
12 البارئ Al-Bāri' Pravični 59:24
13 المصور Al-Musawwir Ki podeljuje obliko 59:24
14 الغفار Al-Ghaffār Ki večno odpušča 20:82, 38:66, 39:5, 40:42, 71:10
15 القهار Al-Qahhār Nepremagljivi, ki vse nadvlada 13:16, 14:48, 38:65, 39:4, 40:16
16 الوهاب Al-Wahhāb Milostni darovalec 3:8, 38:9, 38:35
17 الرزاق Ar-Razzāq Ki oskrbi z vsem potrebnim 51:58
18 الفتاح Al-Fattāh Ki podeljuje zmago 34:26
19 العليم Al-'Alīm Vsevedni 2:158, 3:92, 4:35, 24:41, 33:40
20 القابض Al-Qābid Ki opominja in postavlja omejitve 2:245
21 الباسط Al-Bāsit Širitelj, velikodušni 2:245
22 الخافض Al-Khāfid Ki ponižuje 95:5
23 الرافع Ar-Rāfi' Ki povzdiguje 58:11, 6:83
24 المعز Al-Mu'izz Ki podeljuje čast 3:26
25 المذل Al-Mu'dhell Ki podeljuje sramoto 3:26
26 السميع As-Samī Ki vse sliši 2:127, 2:256, 8:17, 49:1
27 البصير Al-Basīr Ki vse vidi 4:58, 17:1, 42:11, 42:27
28 الحكم Al-Hakam Sodnik, razsodnik 22:69
29 العدل Al-`Adl Popolnoma pravični 6:115
30 اللطيف Al-Latīf Nežni, nežno prijazni 6:103, 22:63, 31:16, 33:34
31 الخبير Al-Khabīr Ki se zaveda vsega 6:18, 17:30, 49:13, 59:18
32 الحليم Al-Halīm Potrpežljivi, obzirni, prizanesljivi 2:235, 17:44, 22:59, 35:41
33 العظيم Al-'Azīm Veličastni, neskončni 2:255, 42:4, 56:96
34 الغفور Al-Ghafūr Vse odpuščajoči 2:173, 8:69, 16:110, 41:32
35 الشكور Ash-Shakūr Hvaležni 35:30, 35:34, 42:23, 64:17
36 العلي Al-'Aliyy Veličastno vzvišen 4:34, 31:30, 42:4, 42:51
37 الكبير Al-Kabīr Veliki 13:9, 22:62, 31:30
38 الحفيظ Al-Hafīz Ohranitelj 11:57, 34:21, 42:6
39 المقيت Al-Muqīt Ki nahrani 4:85
40 الحسيب Al-Hasīb Ki prinese sodbo in kazen 4:6, 4:86, 33:39
41 الجليل Al-Jalīl Veličastni 55:27, 39:14, 7:143
42 الكريم Al-Karīm Darežljivi, plodoviti 27:40, 82:6
43 الرقيب Ar-Raqīb Pozorni 4:1, 5:117
44 المجيب Al-Mujīb Ki se odziva; ki daje odgovore 11:61
45 الواسع Al-Wāsi' Široki, vseobsegajoči 2:268, 3:73, 5:54
46 الحكيم Al-Hakīm Modri 31:27, 46:2, 57:1, 66:2
47 الودود Al-Wadūd Ki ljubi svoje verne sužnje in ki ga njegovi verni sužnji ljubijo 11:90, 85:14
48 المجيد Al-Majīd Vse-Veličastni 11:73
49 الباعث Al-Bā'ith Ki obuja od mrtvih 22:7
50 الشهيد Ash-Shahīd Priča 4:166, 22:17, 41:53, 48:28
51 الحق Al-Haqq Resnica, resničnost 6:62, 22:6, 23:116, 24:25
52 الوكيل Al-Wakīl Ki zaupa; ki je odvisen 3:173, 4:171, 28:28, 73:9
53 القوى Al-Qawwiyy Silni 22:40, 22:74, 42:19, 57:25
54 المتين Al-Matīn Čvrsti, Neomajni 51:58
55 الولى Al-Waliyy Zaščitniški prijatelj; ki nudi zavetje in pomoč 4:45, 7:196, 42:28, 45:19
56 الحميد Al-Hamid Ki je vreden vse pohvale 14:8, 31:12, 31:26, 41:42
57 المحصى Al-Muhsi Ki obračunava, ki številči vse 72:28, 78:29, 82:10-12
58 المبدئ Al-Mubdi' Stvarnik, izvor in začetek vsega 10:34, 27:64, 29:19, 85:13
59 المعيد Al-Mu'īd Obnovitelj, vzpostavitelj, ki vse povrne 10:34, 27:64, 29:19, 85:13
60 المحيى Al-Muhyi Ki daje življenje 7:158, 15:23, 30:50, 57:2
61 المميت Al-Mumīt Ki prinaša smrt, ki uničuje 3:156, 7:158, 15:23, 57:2
62 الحي Al-Hayy Večno živ 2:255, 3:2, 25:58, 40:65
63 القيوم Al-Qayyūm Samoživ hranitelj vsega 2:255, 3:2, 20:111
64 الواجد Al-Wājid Ki opazi, ki najde, ki ne odneha 38:44
65 الماجد Al-Mājid Vzvišeni, veličastni 85:15, 11:73,
66 الواحد Al-Wāhid Edini, enkratni, slika enotnosti 2:163, 5:73, 9:31, 18:110
67 الاحد Al-'Ahad Edini, vse obsegajoč, nedeljiv 112:1
68 الصمد As-Samad Samozadosten, nepremagljiv,
na veke cilj vseh molitev, nesmrten 112:2
69 القادر Al-Qādir Vsezmožen 6:65, 36:81, 46:33, 75:40
70 المقتدر Al-Muqtadir Vse odločujoč, gospodujoč 18:45, 54:42, 54:55
71 المقدم Al-Muqaddim Ki pospešuje, ki prestavlja daleč naprej 16:61, 17:34,
72 المؤخر Al-Mu'akhkhir Ki zakasnjuje, ki prestavlja daleč zadaj 71:4
73 الأول Al-'Awwal Prvi (alfa) 57:3
74 الأخر Al-'Akhir Zadnji (omega) 57:3
75 الظاهر Az-Zāhir Očiten, vse zmagujoč 57:3
76 الباطن Al-Bātin Skrit, vse obsegajoč 57:3
77 الوالي Al-Wāli Gospodar 13:11, 22:7
78 المتعالي Al-Mutā'ali Samo vzvišen 13:9
79 البر Al-Barr Najljubeznivejši in najpravičnejši 52:28
80 التواب At-Tawwāb Ki se vedno vrne, vedno omehča 2:128, 4:64, 49:12, 110:3
81 المنتقم Al-Muntaqim Maščevalec 32:22, 43:41, 44:16
82 العفو Al-Afuww Ki odpušča, ki briše grehe 4:99, 4:149, 22:60
83 الرؤوف Ar-Ra'ūf Sočuten, ki se mu vsi smilimo 3:30, 9:117, 57:9, 59:10
84 مالك الملك Mālik-ul-Mulk Lastnik vse oblasti 3:26
85 ذو الجلال والإكرام Dhū-l-Jalāli
wa-l-'ikrām Gospod veličastnosti in radodarnosti 55:27, 55:78
86 المقسط Al-Muqsiţ Pravični, povračujoči 7:29, 3:18
87 الجامع Al-Jāmi Ki zbira in združuje 3:9
88 الغني Al-Ghaniyy Vsebogati, neodvisni 3:97, 39:7, 47:38, 57:24
89 المغني Al-Mughni Ki bogati in izenačuje 9:28
90 المانع Al-Māni' Ki varuje, ščiti in brani 67:21
91 الضار Ad-Dārr Ki spravlja v obup, ki škodi in tepe 6:17
92 النافع An-Nāfi Dobrotljiv, radodaren 30:37
93 النور An-Nūr Ki ustvarja luč vere v srceh vseh vernikov 24:35
94 الهادي Al-Hādi Vodič 25:31
95 البديع Al-Badī Neprimerljivi, izvornik 2:117, 6:101
96 الباقي Al-Bāqi Večno trajen in nespremenljiv 55:27
97 الوارث Al-Wārith Dedič, ki muje vse zapuščeno 15:23
98 الرشيد Ar-Rashīd Vodič, nezmotljivi učitelj in vir znanja 2:256
99 الصبور As-Sabur Potrpežljiv, brezčasni. 2:153, 3:200, 103:
0
A nimaš nobene, s katero bi počakal na sonce, da bi ji namazal hrbet? 🙂
0
Krščanstvo
Stran
Pogovor
Preberi
Uredi stran
Uredi kodo
Zgodovina
Videz skrij
Besedilo
Majhna
Standard
Velika
Širina
Standardno
Široko
Barva (beta)
Samodejno
Svetlo
Temno
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Znak krščanstva
Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva.
Članek je del serije o
Krščanstvu
Pregled
Sveta TrojicaCerkevSveto pismoEvangelijiZakramentiZakramentali
Jezus Kristus
Jezusovo rojstvoJezusovo obrezovanjeJezusov krstJezusov rodovnikJezusova spremenitevJezusovo trpljenjeJezusov vnebohodJezusov drugi prihodJezusovo življenje v umetnosti
Molitve
Seznam molitevOče našZdrava MarijaNicejska veroizpovedKesanjeRožni venecKrižev potLitanijeSveta mašaSlava Očetu
Osebnosti
Devica MarijaApostoliCerkveni očetjeSvetniki (relikvijaseznam)Papeži (seznam)KardinaliArhidiakoniŠkofjeDuhovnikiDiakoni
Krščanske cerkve in sekte
Koptska cerkevArmenska cerkevRimskokatoliška CerkevVzhodna pravoslavna cerkevKatoliške cerkve vzhodnega obredaAnglikanska cerkevLuteranska cerkevKalvinizem in HugenotiJehovove pričeKatarizemStarokatoliška cerkev
Zgodovina Cerkve
Cerkveni očetje (seznam)Prvotna preganjanja kristjanovHerezijaEkumenski konciliVelika shizmaCezaropapizem (Carigrajski patriarhi)
InkvizicijaProtipapežAvignonsko papeštvoSimonijaZahodni razkol
ReformacijaTridesetletna vojnaProtireformacijaDrugi vatikanski koncilEkumenizem
Arhitektura
TabernakeljCerkevStolnicaBazilikaMartyriumZgodnjekrščanska umetnost in arhitekturaBazilika San VitaleBazilika svetega Janeza v LateranuStolnica Notre-DameBazilika sv. PetraHagija SofijaBazilika Božjega groba, JeruzalemBazilika svete Družine, Barcelona
ppu
Krščánstvo je monoteistična vera, ki temelji na tem, da je Jezus Kristus Božji Sin, ki je bil križan in tretji dan vstal od mrtvih za odrešenje človeštva, in čigar prihod kot mesija je bil prerokovan v Stari zavezi Svetega pisma. Njegovo osrednje sveto besedilo je Sveto pismo, sestavljeno iz Stare in Nove zaveze. Z več kot 2,3 milijarde pripadnikov je največje in najbolj razširjeno svetovno verstvo. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in predstavljajo večino prebivalstva v 120 državah in teritorijih. Simbol krščanstva je po načinu Jezusove smrti križ.
V skoraj dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo (1,3 milijarde pripadnikov), protestantizem (800 milijonov pripadnikov) in pravoslavje (300 milijonov pripadnikov).
Zgodovina
Krščanstvo se je razvilo v 1. stoletju našega štetja, po Jezusovi smrti, sprva kot skupnost znotraj takratnega judaizma z vplivom helenizma. Apostol Pavel je predstavljal veliko vlogo v apostolski dobi. Odmik kristjanov od judovskih praks je pripomogel k uvedbi krščanstva kot samostojne vere.
V prvih stoletjih so cerkveni očetje začeli pisati apologetska dela za obrambo verskih tez. Med zgodnje cerkvene očete spadajo Ignacij Antiohijski, Polikarp, Justin Mučenik, Irenej Lyonski, Tertulijan, Klemen Aleksandrijski in Origen.
Krščanstvo je bilo preganjano s strani judovskih in rimskih oblasti, slednje se začne v času požara v Rimu leta 64. Rimski cesar Decij je začel prvo splošno preganjanje z ediktom leta 250, ko je zahteval, naj vsi (razen Judov) v cesarstvu žrtvujejo rimskim bogovom. Zadnja in najhujša faza preganjanja je bilo obdobje znano kot dioklecijanovo preganjanje, ki se je začelo leta 303.
Cesar Galerij je 30. aprila 311 v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Končalo se je preganjanje in ubijanje vernikov. Pred tem, leta 306, je cesar Konstancij Klor odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega edikta je Konstantin I. Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Uradna vera cesarstva je krščanstvo postalo v času Teodozija leta 391.
V začetku je bilo krščanstvo organizirano kot skupnost med seboj neodvisnih samostojnih (avtokefalnih) pa vendar usklajenih Cerkva. Pozneje so bili spori med različnimi Cerkvami vedno hujši, še zlasti med rimsko in grško Cerkvijo. To je pripeljalo do velike shizme - razkola na zahodno in vzhodno krščanstvo.
Krščansko verovanje
Krščanska cerkev - cerkev sv. Andreja, Makole
Bog
Kristjani kot monoteisti verjamejo, da obstaja en Bog, ki je popolno in neskončno bitje. Med njegove atribute štejemo večnost, nesnovnost, vsevednost, neskončno modrost, vsemogočnost, vseprisotnost, neskončno svetost, neskončno resničnost in zvestobo, nespremenljivost, neskončno dobroto, neskončno usmiljenost in neskončno pravičnost. Ta Bog je stvarnik vesolja.
Sveta Trojica
Glavni članek: Sveta Trojica.
Sveta Trojica se nanaša na nauk, da je en Bog v treh neločljivih božjih osebah: Očetu, Sinu in Svetemu Duhu. V besedah Atanazijeve veroizpovedi je "Bog Oče, Bog Sin, Bog tudi Sveti Duh. In vendar niso trije bogovi, marveč je en Bog." [1] Tri osebe se razlikujejo po tem, da Bog Oče ni narejen, ne ustvarjen, ne rojen; Bog Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen; Bog Sveti Duh je od Očeta in Sina (to je načeloma nauk zahodnih Cerkva, pravoslavci verjamejo, da Sveti Duh izhaja le iz Očeta, glej Filioque), ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, temveč izhaja od njiju.
Veroizpovedi
Govor na gori, slika Carla Blocha iz leta 1877
Jedrnate izpovedi prepričanj se imenujejo veroizpovedi. V začetku so nastale kot izpovedne molitve, ki so jih morali znati kandidati za prejem krsta (tako imenovani katehumeni. V prvih stoletjih se je izoblikovala apostolska veroizpoved, ki je najširje sprejeta veroizpoved med krščanskimi skupnostmi. Njene osrednje doktrine so:
Vera v Sveto Trojico - Boga Očeta, Jezusa Kristusa kot Boga Sina in Svetega Duha
Jezusovo križanje, smrt, spust v predpekel, vstajenje tretji dan po smrti, vnebohod
Svetost Cerkve in občestvo svetnikov
Odpuščanje grehov, vstajenje vseh ljudi ob poslednji sodbi in odrešenje vernih v večno življenje
Nicejska veroizpoved je bila oblikovana predvsem kot odgovor na arijansko herezijo na Prvem nicejskem koncilu leta 325 in razširjena na Prvem konstantinopelskem koncilu leta 381 v nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Prvi efeški koncil leta 431 je potrdil to veroizpoved kot vesoljno veroizpoved kristjanov.
Nekateri evangeličani sicer uporabljajo veroizpovedi v bogoslužjih oz. se z njimi substantivno strinjajo, a zavračajo njihovo nezmotljivost.
Jezus
Osrednje verovanje krščanstva je vera v Jezusa kot Božjega Sina in Mesija (Kristusa). Kristjani verjamejo, da se lahko ljudje kljub grešnosti združijo z Bogom in dobijo odrešenje ter posmrtno večno življenje v nebesih.
Zgodovinsko je bilo mnogo nestrinjanj glede Jezusove narave, a načeloma kristjani verjamejo, da je Jezus učlovečen Bog in "pravi Bog in pravi človek".
Na podlagi kanoničnih evangelijev Mateja in Luka je Jezus bil spočet od Svetega Duha in rojen iz Marije Device.
Smrt in vstajenje
Slika Diega Velázqueza okoli leta 1632, ki prikazuje Kristusovo smrt na križu
Kristjani vidijo Jezusovo vstajenje kot osrednji nauk vere in najpomembnejši dogodek v zgodovini. V 1. pismu Korinčanom piše apostol Pavel:
Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera. (1 Kor 15,14)
Krščanske Cerkve sprejemajo in učijo novozavezni opis dogodkov z zelo majhnim številom odstopanj med skupnostmi. Nekateri liberalni razlagalci Svetega pisma ne sprejemajo dobesednega telesnega vstajenja, saj vidijo zgodbo kot bogato metaforo in zgolj simbolno.
Poslednje stvari (eshatologija)
Kristjani verjamejo, da je duša neumrljiva in da bo vse ljudi popolnoma pravično sodil Bog. V Katekizmu Katoliške Cerkve je pisano:
997: Kaj se pravi “vstati od mrtvih”? V smrti, ločitvi duše in telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre njegova duša naproti srečanju z Bogom, čeprav še ostane v čakanju na to, da bi bila spet zedinjena s svojim poveličanim telesom. Bog bo v svoji vsemogočnosti dokončno podelil neminljivo življenje našim telesom, ko jih bo z močjo Kristusovega vstajenja zedinil z našimi dušami. 998: Kdo bo vstal od mrtvih? Vsi ljudje, ki so umrli: »tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi« (Jn 5,29; prim. Dan 12,2).
Običaji
Med običaji so glavni krst, Evharistija (tudi znana kot sveto obhajilo ali obhajanje svete večerje), molitev (vključno z Gospodovo molitvijo, spoved, birma, pogrebno obredje, sveti zakon in verno izobraževanje otrok. Večina krščanskih skupnosti ima duhovnike - posvečene osebe, ki vodijo bogoslužja in delijo zakramente.
Bogoslužje
Glavni članek: Bogoslužje.
Bogoslužja tipično sledijo dani obliki in se imenujejo liturgija. Sveti Justin je v svoji Prvi apologiji (spisani okoli leta 150) opisal osnovno strukturo krščanskega liturgičnega bogoslužjaa. Opisal je nedeljsko zbiranje kristjanov, kjer so brali Sveto pismo, zlasti evangelije, nakar je sledila pridiga ali homilija. Skozi obred so vključene molitve, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Psalmi, himne in bogoslužne pesmi so lahko pete.
Skoraj vse oblike bogoslužja vključujejo Evharistijo. Katoličani in pravoslavci verujejo v resnično prisotnost Jezusa pod materialnima podobama kruha in vina.
Zakramenti
Glavni članek: Zakrament.
V krščanstvu so zakramenti obredi, ki jih je zasnoval Kristus, in ki so vidna znamenja nevidne Božje milosti. Zlasti v vzhodnih Cerkvah se imenujejo svete skrivnosti.
Večina kristjanov pozna zakramenta krsta in evharistije (svete večerje), mnogi pa poleg tega še zakramente birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja.
Razdelitev krščanstva
Glejte glavni članek Seznam krščanskih denominacij.
Največja delitev krščanstva po številu vernikov, je delitev na vzhodno in zahodno krščanstvo. Naslednja delitev po številu vernikov, obsega šest najbolj različnih krščanskih denominacijskih družin (po velikosti): katolištvo, protestantizem, vzhodne pravoslavne Cerkve, anglikanstvo-starokatolištvo, orientalske pravoslavne Cerkve in asirstvo.
Znotraj teh denominacijskih skupin se nadaljuje delitev glede na pojmovanje krščanstva, obredje, navade, geografske značilnosti ... Tako se protestantizem deli na adventizem, anabaptizem, anglikansko cerkev, baptizem, kongregacionizem, luteranstvo, metodizem, binkoštništvo, prezbiterijanstvo in krščanski reformizem.
Razlike med katolištvom in protestantizmom - tabelarični prikaz
Glavni članek: Protestantizem#Razlike med katoliškim in protestantskim učenjem.
PRIMERJAVA[2]: Rimskokatoliška cerkev Protestanti
(večina reformiranih cerkva)
Največji božji zapovedi -Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. (Mt 22,37)
-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (Mt 22,39)
-Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. (Mt 22,37)
-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe(Mt 22,39)
Evharistija ali obhajanje Gospodove večerje Darovanje pri Sveti maši. Pri maši se pri povzdvigovanju kruh in vino fizično spremenita v telo in kri Jezusa Kristusa. Pojav je znan kot »transubstanciacija«. V evharistiji je živo prisoten Jezus Kristus. Simbolično Bogoslužje. Zgolj kot spomin na zadnjo večerjo. Kristusovo telo in kri so prisotni samo simbolično in v duhovnem smislu.
Odpuščanje grehov Doseže se lahko samo z osebnim kesanjem pri duhovniku. Katoliki verjamejo, da prek duhovnika Bog odpusti grehe. Običajno se doseže z molitvijo k Bogu Očetu ali Jezusu, neposredno brez priprošnjika (Marije ali drugih svetnikov)
Molitev K Bogu, prav tako se lahko zaprosi Marijo ali svetnika, da posreduje v njihovem imenu. Molitev je naslovljena zgolj na Boga in ne svetnike. Kot pravi Sveto pismo:
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1Tim 2,5)
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Marija Verovanje, da je bila samo Marija spočeta brez izvirnega greha (Marijino brezmadežno spočetje) in večno devištvo.
Cerkev meni, da je prav častiti Jezusovo mater Marijo in jo klicati na pomoč za posredovanje pri Bogu.
Samo zaupanje v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika. Naslanjanje na Sveto pismo:
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1Tim 2,5)
Devica Marija ima precej manjšo vlogo. Je pa lahko, kot pri drugih Kristjanih, dober zgled vere v Boga.
Trditev, da je bila Marija brez greha, je zavrnjena. Le Kristus je brez greha. Tudi v njeno večno devištvo in brezmadežnost ne verjamejo. Marija, tako kot vsi ljudje, je izvirno podedovala greh.
Svetniki Verovanje, da je prav častiti svetnike, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Posameznik naj moli k Bogu Očetu in / ali Jezusu, ne k svetnikom (ni posrednikov). Svetniki zgolj kot vzor čistega življenja.
Kipi in čaščenje Kipi in slike Jezusa, Marije in posameznih svetnikov, se uporabljajo kot pripomoček za molitve. Podobe navadno najdemo v katoliških svetih prostorih. Vendar pa se pričakuje, da bodo verniki častili osebe, ki jih zastopajo kipi in ne kipe same. Mnogi menijo, da je sama prisotnost kipov v svetih prostorih oblika malikovanja (kršitev božje zapovedi:
Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! (2Mz 20,4) Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.(2Mz 20,5) Obračanje neposredno k Bogu brez posrednikov. Kot pravi Sveto pismo: Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 16,23)
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Nezmotljivost papeža Papež je nezmotljiv. Protestantje zavračajo papeško nezmotljivost in papeževo avtoriteto. Edini nezmotljiv vir poučevanja najdemo v Svetem pismu.
Zakramenti Sredstva za dosego milosti.
Sedem zakramentov, ki posredujejo skrivnosti milosti.
Zakramenti zgolj kot simboli milosti. Le dva zakramenta: krst in obhajilo.
Vice Preden vstopijo duše v nebesa, se v vicah očistijo kazni. Ne obstajajo (Biblija jih ne omenja).
Kristusova smrt na križu je zadostna za odpravo kazni za vse naše grehe.
Krst Izvaja se takoj po rojstvu otroka ali v odrasli dobi, ko se želi oseba pokristjaniti. Opravi se kasneje v življenju, ko je oseba duhovno zrela (prerojena in navdahnjena s Svetim duhom).
Sveto pismo Poleg Svetega pisma, k verovanju sodijo tudi tradicija ter razlaga in poučevanje učiteljstva Cerkve. Sola Scriptura (lat. samo Sveto pismo).
Le Sveto pismo je edini nezmotljivi vodnik glede zadev krščanske vere in prakse (Eno od temeljnih načel protestantizma).
Verske institucije Le pod hierarhično strukturo katoliške Cerkve lahko človeštvo ponovno odkrije svojo enotnost in odrešenje. Nekatere protestantske denominacije imajo hierarhično strukturo (npr. "The Evangelical Lutheran Church in America" ), nekatere imajo šibko federalno zgradbo, obstajajo pa tudi povsem avtonomne cerkve znotraj nacionalnih držav. Protestanti razlikujejo med vidno in nevidno cerkvijo.
Apostolsko nasledstvo Božja milost je prešla z Jezusa na apostole, nato je prešla s polaganjem rok pri duhovniškem posvečenju, v nepretrgani verigi, na današnje rimskokatoliške duhovnike in škofe. Cerkev se ima za edino pravo in zveličavno cerkev, ki bo nekoč postala vesoljna (gr. katholikos: celosten, vesoljen) .
Zagotavlja se kontinuiteta s cerkvijo, ki jo je ustanovil Kristus.
Rimski papež naj bi bil tako neposredni naslednik svetega Petra, ki mu je Jezus rekel: »Ti si Peter (gr. petros, tj. skala, kamen) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev...« (Mt 16,18).
Zavračajo subjektivno razlago Svetega pisma in trditve o edini zveličavni Cerkvi.
Vse potrebne vrednote so zapisane v evangelijih.
Poudarjajo kontinuiteto poučevanja apostolov. Božje moči za podeljevanje milosti (pri katolikih to moč dobi duhovščina) se ne dobi neposredno iz nasledstva po Kristusu.
Cerkve nimajo skupnih organov za zastopanje celotnega protestantizma.
Odnos drug do drugega Člane oddaljenih cerkva priznava kot Kristjane, ki pa še ne poznajo vseh svetih skrivnosti in upa, da se jim bodo nekoč pridružili. Nekateri menijo, da niso vsi Katoličani pravi kristjani, saj jih veliko živi le folkloro in obrede, premalo pa je prisotne osebne vere.
Svobodna volja Za dobro in slabo Samo za slabo
Duhovništvo Obvezna neporočenost (celibat).
Duhovniki kot posredniki med Bogom in človekom. Vsi duhovniki morajo biti moški. Sledenje tradiciji apostolov, ki so bili vsi moški.
Bogoslužja lahko opravljajo tudi ženske. V Anglikanski cerkvi poteka razprava ali ženske smejo opravljati službo škofov.
Večina protestantov ne zahteva celibata kot pogoj za duhovništvo.
Ekumenizem Cerkev vidi razdrobljenost krščanstva kot greh. Želijo si da bi se tisti, ki niso katoliški kristjani pridružili Rimokatoliški Cerkvi, ker je le ta edina prava vesoljna cerkev, naslednica apostolov.
Dovoljujejo sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi.
Rimokatoliki in ostali kristjani so kot bratje in sestre v Kristusu, ki lahko sodelujejo pri skupnih projektih.
Po drugi strani nekatere protestantske skupnosti menijo, da katoličani krščansko vero razumejo preveč obredno in premalo kot osebno vero. Zato poudarjajo potrebo po osebnem spreobrnjenju, evangelizaciji in neposrednem odnosu do Boga.
Doseganje odrešenja Doseže se ga pri Bogu, z zakramenti cerkve in vero. Doseže se ga z Bogom. Odvisno zgolj od posameznikovega kesanja in zaupanja v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika.
Tabelarična primerjava[3] – Krščanstvo : Islam : Judovstvo
Tema Krščanstvo Islam Judovstvo
Skupni prerok Abraham.
Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov. (1Mz 17,5)
Abraham.
Abraham pa je rekel: "Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom." (1Mz 18,27)
Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« 1Mz 17,17)
Abraham.
Namnožil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje.(1Mz 26,4)
Ustanovitelj Jezus Kristus (ok. 4 pr. n. št. - 30 n. št.) Mohamed (570-632 n. št.) Abraham (prvi patriarh, rojen ok. 1800 pr. n. št.)
Veje Tri glavne skupine: pravoslavna, protestantska in katoliška. Dve glavni skupini: suniti in šiiti. Do delitve je prišlo zaradi spora glede zakonitega naslednika preroka Mohameda. Obstaja še mistično asketsko gibanje v islamu imenovano Sufi. Judovske verske ločine: Hasidska (ortodoksni judje), konservativna in ločina reformiranih judov. Etnični skupini sta: Aškenazi (večina) in Sefardi.
Število 2,1 miljarde 1,3 miljarde 14 miljonov
Bog En Bog, ki soobstaja v treh različnih osebah (Trojica): Oče, Sin in Sveti Duh (Mt 28,19). En Bog (arab.: Allah), ki ni Trojica. En Bog, včasih zapisan v angleščini G-d, pogosteje Jehova.
Poslušajte Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod je eden. " (Mz 6,04).
Sveta knjiga Biblija (gr. Biblos: Sveto pismo). Človeštvo je Biblijo dobilo od Boga. Koran (ar. qurʾān: brati, recitirati).
Koran je zadnje razodetje. Koran so dobesedne besede Allaha, ki jih je nadangel Gabriel razodel Mohamedu. || Tanak, ki sestoji iz 24 knjig: prvih pet knjig Tanaka so Mojzesove knjige iz Stare zaveze, pod skupnim imenom Tora, ostale knjige se delijo na Nevi'im ('Preroki') in Ketuvim ('Spisi'). Med judovska besedila spadata še Talmud in Kabala.
Jezus Kristus Druga božja oseba v Trojici:"... pravi Bog od pravega Boga" (Nicejski koncil). Prerok, poslan od Alaha in rojen iz Device Marije, ni pa bog (Koran 05:17). Ne priznavajo, da je mesija in božji sin.
Marija Jezusova mati, pravoslavni kristjani jo imenujejo Bogorodica. Vzor čistosti, ponižnosti, zvestobe in vdanosti. V Koranu je Marija edino omenjeno žensko ime. Poleg tega Sura 19, eno najdaljših poglavij iz Korana, nosi naslov Marjam.
Jezus Kristus in njegova vloga Njegova smrt je daritev za grehe vsega človeštva. Oznanjati Indžil, ali Jezusov evangelij. Ta evangelij je domnevno mogoče razbrati iz Nove Zaveze in iz apokrifnih evangelijev. Ni mesija in ni božji sin.
Smrt Jezusa Kristusa »... Za naše grehe je bil križan ... trpel in bil pokopan. Na tretji dan je vstal ... je šel v nebesa ...« (Nicejski koncil) Jezus ni bil križan (Koran 4:157). Alah ga je dvignil v nebesa (4:158). Jezus je bil križan za svojo trditev, da je božji sin.
Sveti Duh Tretja oseba svete Trojice, resnično božanski: ».... z Očetom in Sinom molimo in slavimo«. (Nicejski koncil) Nadangel Gabriel je razodel Mohamedu, da je Alah bog. Božanska moč, kvaliteta in vpliv Boga nad univerzumom in Božjimi bitji.
Običaji V spisih zgodnjih cerkvenih očetov in spisih ekumenskih svetov, vključno z veroizpovedmi. Hadit je zapisana zbirka dejanj in govorov preroka Mohameda. Hadit deluje kot dodatek h Koranu. Daje napotila za vsakdanje življenje muslimanov. Talmud (hebr. תַּלְמוּד: učiti se, nauk) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Primeri običajev Zakramenti: krst, zakrament birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja. Molitev je tudi pomemben del vere. Pet pomembnih ritualov, znanih kot pet stebrov islama: Šahada izpoved vere; Salat - molitev petkrat na dan; Zakat - dajanje miloščine; Savm - Post v mesecu Sveti ramadan; Hadž - romanje v Sveto mesto Meka. Brit mila (hebrejsko בְּרִית מִילָה, zaveza o obrezovanju) je judovski verski obred opravljen pri moškem potomcu osmi dan po rojstvu, Bar Mitzvah - slovesnost ob verski polnoletnosti judovskih fantov na 13. rojstni dan in sobotni počitek (Shabbat).
Greh Grešne narave vseh ljudi so podedovane od skupnih prednikov Adama in Eve, ki sta se uprla Bogu. Jezus Kristus je žrtev namenjena odkupu grehov človeštva (Rim 5,12-17). Ni koncepta izvirnega greha. Vsi ljudje se rodijo brez greha. Človeške slabosti vodijo v greh. Judovstvo zavrača doktrino izvirnega greha. Pokoro za storjene grehe iščejo v molitvi in pokori. Dan sprave (Jom Kipur) je najpomembnejši praznik za Jude. Na ta dan imajo judje 25 urni post.
Zveličanje Po sporočilu Jezusa in po veri v Jezusa Kristusa. Doseči z dobrim delom. (Koran 23:101-103). Skozi dobra dela, molitve in božjo milost.
Pekel Kraj večne kazni za krivične (Mt 25,46). Mesto muk in ognja (Koran 25:65, 104:6-7). V islamu je Pekel znan kot Džehenem. Džehenem ima več stopenj in ni nujno da oseba ostane tam večno. Koncept Gehinom ali Gehenna - tisti, ki umrejo v grehu lahko utrpijo začasno kazen, vendar nekateri grehi zaslužijo večno kazen. Ideje judov o posmrtnem življenju so bile zelo različne med različnimi skupinami in v različnih časovnih obdobjih.
Predstavitev največjih vej nekatoliških kristjanov v Sloveniji[4]
Pravoslavna cerkev
Pri evharistiji uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino.
Pravoslavna Cerkev je sestavljena iz narodnih Cerkva, ki so avtokefalne, tj. vsaka od njih sama izbira in potrjuje svojega patriarha in samostojno ureja notranje zadeve. Častno mesto med patriarhi ima carigrajski patriarh, vrhovno oblast nad vsemi cerkvami pa pravoslavni vesoljni cerkveni zbor. V svojih molitvah in bogoslužju priznavajo in gojijo prisrčno češčenje Marije (Bogorodice). Odklanjajo papeško prvenstvo nad vesoljno Cerkvijo in nezmotno učiteljstvo, priznavajo pa vseh sedem zakramentov (tajne): krst (s trojno potopitvijo ali oblivanjem), birmo (podeljuje se neposredno po krstu, redni delivec je duhovnik), evharistijo (zaradi simbolike uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino; obhajilo delijo pod obema podobama – z žličko), zakrament sprave (je predvsem zdravljenje, izbriše ne le grehe in večne kazni, temveč tudi vse časne kazni; pokora zato nima zadoščevalnega, temveč le vzgojni značaj), bolniško maziljenje, sveti red (tri stopnje: diakonat, prezbiterat in episkopat; bistveni del obreda je polaganje desne roke) in sveti zakon (delivec je duhovnik, ne zaročenca sama kot v katoliški Cerkvi; zaradi nekaterih razlogov dopuščajo razvezo zakona). Bogoslužje je v bizantinskem obredu in v narodnem jeziku. Velik pomen ima češčenje ikon, tj. svetih podob Kristusa, Marije in svetnikov, ter meništvo (glavno meniško središče je Meniška skupnost na gori Atos v Grčiji). Škofje se izbirajo izmed menihov, duhovniki pa so lahko poročeni.
Evangeličanska cerkev (tudi Luteranska Cerkev)
Pri njenem vodstvu sodeluje demokratično izvoljeno predsedstvo.
Evangeličanska Cerkev spada med protestantske cerkve, ki delujejo po učenju Martina Luthra. V ospredju je teologija križa: opravičenje, ki ga prinaša Jezus Kristus po svojem križu. Verujejo, da je za opravičenje potrebna zaupna vera, ki jo utrjuje božja beseda in zakramenta – krst in spomin Gospodove večerje, ki pa sta odrešilna le, če ju človek sprejema v veri. Izvir prave teologije je Sveto pismo. Glede evharistije Luther zagovarja realno Kristusovo navzočnost, nekateri poznejši protestanti pa le duhovno ali simbolično. Protestantsko bogoslužje je naslonjeno predvsem na božjo besedo – branje Svetega pisma in pridigo, občasno pa tudi spomin svete večerje, ki obsega tudi obhajilo pod obema podobama. Spoštujejo, vendar ne vselej in povsod enako, tudi druge obrede: konfirmacijo (potrditev), spoved (navadno s skupno odvezo), molitve nad bolnikom, ordinacijo duhovnikov ter zakon s poročnim blagoslovom (v skladu s Svetim pismom poudarjajo vrednoto trdnega zakona, a v skrajnem primeru dopuščajo ločitev zakona in ponovno poroko). Cerkev mora biti urejena demokratično. Pri njenem vodstvu sodelujejo demokratično izvoljeno predsedstvo (škof in inšpektor laik), zbor duhovnikov ali prezbiterij (predsedstva posameznih cerkvenih občin) ter občni zbor, ki je najvišje cerkveno telo (prezbiterij in delegati posameznih cerkvenih občin). Katoliška Cerkev priznava evangeličanski in vsem drugim veljaven krst, če ga le pravilno podeljujejo.
Svobodne cerkvene skupnosti
S potopitvijo krstijo samo odrasle.
Pripadnost Cerkvi je po njihovem stvar svobodne osebne odločitve polnoletnega človeka. Prototip takšnih skupnosti so bile skupine prekrščevalcev (anabaptistov; lat. anabaptizo, ponovno krstim) iz časa reformacije, ki niso priznavale krsta otrok in so zahtevale vnovični krst odraslih. Poznajo krst in Gospodovo večerjo, ki ju nekatere skupnosti pojmujejo kot zakramenta (katoliška Cerkev priznava njihov krst, če ga pravilno podeljujejo). Poleg sebe priznavajo kot legitimne tudi druge cerkvene skupnosti in so v tem smislu ekumensko odprte v nasprotju s sektami, ki zatrjujejo, da so edine v posesti resnice.
Binkoštniki
Binkoštniki obsegajo različne krščanske skupnosti, ki poudarjajo »krst v Svetem Duhu«, ki prinaša dar jezikov (glosolalija) in druge karizme. Skupaj z drugimi kristjani verujejo v Sveto trojico in v Kristusa Odrešenika, priznavajo izvirni greh, pričakujejo drugi Kristusov prihod in zahtevajo življenje po evangeliju. Sveto pismo priznavajo za edino in najvišje vodilo življenja, vendar pa ga razlagajo bolj po črki kot protestanti. Obhajajo tudi sveto večerjo pod obema podobama, ki pa jo pojmujejo le kot spomin in simbol povezanosti s Kristusom. Krstijo le odrasle s potapljanjem, krst pa jim je le simbol, znamenje odgovora na božji klic. Na zborovanjih mnogi ob molitvi in polaganju rok pričakujejo ozdravljenja. Nekateri verujejo v tisočletno Kristusovo kraljevanje, ki bo kmalu nastopilo. Vsaka krajevna Binkoštna cerkev imenuje pastorja (duhovnika ali duhovnico) in je avtonomna. Pastorji s svojimi pomožnimi pridigarji iz vseh krajevnih Cerkva sestavljajo sinodo, s starešinstvom vseh cerkvenih občin pa skupščino. Sinoda izvoli predstojništvo za dobo treh let, to pa iz svojih članov predstojnika. Za povezavo vseh krajevnih Cerkva skrbijo skupna narodna in svetovna zborovanja. Popolne enotnosti med raznimi binkoštnimi gibanji ni.
Baptisti
Baptisti (lat. baptizare - krstiti) - veliko vlogo ima v njihovem življenju krst, ki ga podeljujejo le odraslim. Glede nauka med seboj niso enotni. Zelo spoštujejo svobodo vesti in osebno izkustvo. Potrebo notranjega spreobrnjenja in vere smatrajo za pomembnejšo od krstitve, zato krstijo le odrasle s potapljanjem. Priznavajo Sveto Trojico in imajo Sveto pismo za edini vir razodetja. Zakramentov v katoliškem smislu nimajo. Krst jim je le izraz ljubezni do Kristusa in pripravljenosti živeti po njegovem nauku, Gospodova večerja pa duhovno srečanje s Kristusom. Cerkev kot institucijo odklanjajo. Pomembno jim le svobodno bratsko združenje. Poznajo službe pastorja, starešine in diakona. Radi napovedujejo skorajšnji Kristusov prihod, njegovo tisočletno kraljestvo na zemlji in vesoljno sodbo.
Adventisti
Adventisti (lat. adventus - prihod) so pričakovali drugi Kristusov prihod, ki naj bi se po besedah Ellen White zgodil leta 1843 oz. 1844. Ker se drugi Kristusov prihod ni zgodil, je razočarana E. White ustanovila Adventistično cerkev sedmega dne. Gospodov dan je sobota. Adventisti se držijo nauka protestantskih Cerkva. Krst, edini zakrament, ki ga priznavajo, je mogoče prejeti le po spreobrnjenju in izpričani veri v starosti vsaj 15 let. Duša po njihovem ni nesmrtna. Nesmrtnosti bodo deležni le pravični ob drugem Kristusovem prihodu, končno očiščenje vesolja pa bo uresničeno s popolnim uničenjem grešnikov in satana. Pri sobotnem bogoslužju (podobno protestantskemu) obhajajo na tri mesece spomin zadnje večerje, ki je zanje le simbolnega značaja. Pred bogoslužjem si med seboj umivajo noge. S polaganjem rok posvečujejo pastorje, starešine in diakone. Roke polagajo tudi na bolnike. Ob poroki dajejo zaročencem blagoslov.
Kristusova cerkev bratov
Kristusova cerkev bratov je majhna krščanska skupnost. Nauk je podoben baptističnemu. Ime bratje izvira iz vere, da v božji skupnosti ni višjih in nižjih. Spoštujejo Sveto pismo, krstijo le odrasle s potapljanjem. Pri spominskem obhajanju Gospodove večerje se spominjajo Kristusove žrtve na križu. Živijo preprosto, strogo, oznanjajo mir, prijateljstvo in bratstvo. Vsaka cerkvena občina je samostojna a se med seboj povezujejo. Ni skupnega poglavarja.
Sorodna verstva
Jezusa Kristusa in Sveto pismo uporabljajo kot temelj verovanja tudi cerkve, ki se z dopolnilnimi razodetji in teologijo oddaljujejo od krščanstva (na primer Cerkev Jezusa Kristusa in svetih poslednjih dni (mormonska cerkev)). Samostojno svetovno verstvo je Islam, čeprav priznava Jezusa Kristusa kot enega izmed prerokov in upošteva sorodnost židovstva, krščanstva in islama, ki so verovanja »knjige« (Svetega pisma) ter njihov skupni izvor v Abrahamovem (pri muslimanih Ibrahimovem) monoteizmu, vendar daje največjo veljavo kasnejšemu razodetju po preroku Mohamedu.
Starokrščanska umetnost
Slike v katakombah in na sarkofagih ter monumentalno arhitekturo (bazilika) štejemo v starokrščansko umetnost.
Zunanje povezave
Poglejte si besedo krščanstvo ali Krščanstvo v Wikislovarju, prostem slovarju.
[2] [4] http://www.religioustolerance.org/chr_capr.htm http://www.religionfacts.com/christianity/charts/catholic_protestant.htm
[3] http://christianityinview.com/xncomparison.html
Sklici
https://opusdei.org/sl-si/article/atanazijeva-veroizpoved-quicumque/
»arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2010. Pridobljeno 3. maja 2011.
http://christianityinview.com/xncomparison.html
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8BEDF745F38C911FC1256F8F0042C33B?OpenDocument
Stran
Pogovor
Preberi
Uredi stran
Uredi kodo
Zgodovina
Videz skrij
Besedilo
Majhna
Standard
Velika
Širina
Standardno
Široko
Barva (beta)
Samodejno
Svetlo
Temno
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Znak krščanstva
Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva.
Članek je del serije o
Krščanstvu
Pregled
Sveta TrojicaCerkevSveto pismoEvangelijiZakramentiZakramentali
Jezus Kristus
Jezusovo rojstvoJezusovo obrezovanjeJezusov krstJezusov rodovnikJezusova spremenitevJezusovo trpljenjeJezusov vnebohodJezusov drugi prihodJezusovo življenje v umetnosti
Molitve
Seznam molitevOče našZdrava MarijaNicejska veroizpovedKesanjeRožni venecKrižev potLitanijeSveta mašaSlava Očetu
Osebnosti
Devica MarijaApostoliCerkveni očetjeSvetniki (relikvijaseznam)Papeži (seznam)KardinaliArhidiakoniŠkofjeDuhovnikiDiakoni
Krščanske cerkve in sekte
Koptska cerkevArmenska cerkevRimskokatoliška CerkevVzhodna pravoslavna cerkevKatoliške cerkve vzhodnega obredaAnglikanska cerkevLuteranska cerkevKalvinizem in HugenotiJehovove pričeKatarizemStarokatoliška cerkev
Zgodovina Cerkve
Cerkveni očetje (seznam)Prvotna preganjanja kristjanovHerezijaEkumenski konciliVelika shizmaCezaropapizem (Carigrajski patriarhi)
InkvizicijaProtipapežAvignonsko papeštvoSimonijaZahodni razkol
ReformacijaTridesetletna vojnaProtireformacijaDrugi vatikanski koncilEkumenizem
Arhitektura
TabernakeljCerkevStolnicaBazilikaMartyriumZgodnjekrščanska umetnost in arhitekturaBazilika San VitaleBazilika svetega Janeza v LateranuStolnica Notre-DameBazilika sv. PetraHagija SofijaBazilika Božjega groba, JeruzalemBazilika svete Družine, Barcelona
ppu
Krščánstvo je monoteistična vera, ki temelji na tem, da je Jezus Kristus Božji Sin, ki je bil križan in tretji dan vstal od mrtvih za odrešenje človeštva, in čigar prihod kot mesija je bil prerokovan v Stari zavezi Svetega pisma. Njegovo osrednje sveto besedilo je Sveto pismo, sestavljeno iz Stare in Nove zaveze. Z več kot 2,3 milijarde pripadnikov je največje in najbolj razširjeno svetovno verstvo. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in predstavljajo večino prebivalstva v 120 državah in teritorijih. Simbol krščanstva je po načinu Jezusove smrti križ.
V skoraj dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo (1,3 milijarde pripadnikov), protestantizem (800 milijonov pripadnikov) in pravoslavje (300 milijonov pripadnikov).
Zgodovina
Krščanstvo se je razvilo v 1. stoletju našega štetja, po Jezusovi smrti, sprva kot skupnost znotraj takratnega judaizma z vplivom helenizma. Apostol Pavel je predstavljal veliko vlogo v apostolski dobi. Odmik kristjanov od judovskih praks je pripomogel k uvedbi krščanstva kot samostojne vere.
V prvih stoletjih so cerkveni očetje začeli pisati apologetska dela za obrambo verskih tez. Med zgodnje cerkvene očete spadajo Ignacij Antiohijski, Polikarp, Justin Mučenik, Irenej Lyonski, Tertulijan, Klemen Aleksandrijski in Origen.
Krščanstvo je bilo preganjano s strani judovskih in rimskih oblasti, slednje se začne v času požara v Rimu leta 64. Rimski cesar Decij je začel prvo splošno preganjanje z ediktom leta 250, ko je zahteval, naj vsi (razen Judov) v cesarstvu žrtvujejo rimskim bogovom. Zadnja in najhujša faza preganjanja je bilo obdobje znano kot dioklecijanovo preganjanje, ki se je začelo leta 303.
Cesar Galerij je 30. aprila 311 v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Končalo se je preganjanje in ubijanje vernikov. Pred tem, leta 306, je cesar Konstancij Klor odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega edikta je Konstantin I. Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Uradna vera cesarstva je krščanstvo postalo v času Teodozija leta 391.
V začetku je bilo krščanstvo organizirano kot skupnost med seboj neodvisnih samostojnih (avtokefalnih) pa vendar usklajenih Cerkva. Pozneje so bili spori med različnimi Cerkvami vedno hujši, še zlasti med rimsko in grško Cerkvijo. To je pripeljalo do velike shizme - razkola na zahodno in vzhodno krščanstvo.
Krščansko verovanje
Krščanska cerkev - cerkev sv. Andreja, Makole
Bog
Kristjani kot monoteisti verjamejo, da obstaja en Bog, ki je popolno in neskončno bitje. Med njegove atribute štejemo večnost, nesnovnost, vsevednost, neskončno modrost, vsemogočnost, vseprisotnost, neskončno svetost, neskončno resničnost in zvestobo, nespremenljivost, neskončno dobroto, neskončno usmiljenost in neskončno pravičnost. Ta Bog je stvarnik vesolja.
Sveta Trojica
Glavni članek: Sveta Trojica.
Sveta Trojica se nanaša na nauk, da je en Bog v treh neločljivih božjih osebah: Očetu, Sinu in Svetemu Duhu. V besedah Atanazijeve veroizpovedi je "Bog Oče, Bog Sin, Bog tudi Sveti Duh. In vendar niso trije bogovi, marveč je en Bog." [1] Tri osebe se razlikujejo po tem, da Bog Oče ni narejen, ne ustvarjen, ne rojen; Bog Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen; Bog Sveti Duh je od Očeta in Sina (to je načeloma nauk zahodnih Cerkva, pravoslavci verjamejo, da Sveti Duh izhaja le iz Očeta, glej Filioque), ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, temveč izhaja od njiju.
Veroizpovedi
Govor na gori, slika Carla Blocha iz leta 1877
Jedrnate izpovedi prepričanj se imenujejo veroizpovedi. V začetku so nastale kot izpovedne molitve, ki so jih morali znati kandidati za prejem krsta (tako imenovani katehumeni. V prvih stoletjih se je izoblikovala apostolska veroizpoved, ki je najširje sprejeta veroizpoved med krščanskimi skupnostmi. Njene osrednje doktrine so:
Vera v Sveto Trojico - Boga Očeta, Jezusa Kristusa kot Boga Sina in Svetega Duha
Jezusovo križanje, smrt, spust v predpekel, vstajenje tretji dan po smrti, vnebohod
Svetost Cerkve in občestvo svetnikov
Odpuščanje grehov, vstajenje vseh ljudi ob poslednji sodbi in odrešenje vernih v večno življenje
Nicejska veroizpoved je bila oblikovana predvsem kot odgovor na arijansko herezijo na Prvem nicejskem koncilu leta 325 in razširjena na Prvem konstantinopelskem koncilu leta 381 v nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Prvi efeški koncil leta 431 je potrdil to veroizpoved kot vesoljno veroizpoved kristjanov.
Nekateri evangeličani sicer uporabljajo veroizpovedi v bogoslužjih oz. se z njimi substantivno strinjajo, a zavračajo njihovo nezmotljivost.
Jezus
Osrednje verovanje krščanstva je vera v Jezusa kot Božjega Sina in Mesija (Kristusa). Kristjani verjamejo, da se lahko ljudje kljub grešnosti združijo z Bogom in dobijo odrešenje ter posmrtno večno življenje v nebesih.
Zgodovinsko je bilo mnogo nestrinjanj glede Jezusove narave, a načeloma kristjani verjamejo, da je Jezus učlovečen Bog in "pravi Bog in pravi človek".
Na podlagi kanoničnih evangelijev Mateja in Luka je Jezus bil spočet od Svetega Duha in rojen iz Marije Device.
Smrt in vstajenje
Slika Diega Velázqueza okoli leta 1632, ki prikazuje Kristusovo smrt na križu
Kristjani vidijo Jezusovo vstajenje kot osrednji nauk vere in najpomembnejši dogodek v zgodovini. V 1. pismu Korinčanom piše apostol Pavel:
Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera. (1 Kor 15,14)
Krščanske Cerkve sprejemajo in učijo novozavezni opis dogodkov z zelo majhnim številom odstopanj med skupnostmi. Nekateri liberalni razlagalci Svetega pisma ne sprejemajo dobesednega telesnega vstajenja, saj vidijo zgodbo kot bogato metaforo in zgolj simbolno.
Poslednje stvari (eshatologija)
Kristjani verjamejo, da je duša neumrljiva in da bo vse ljudi popolnoma pravično sodil Bog. V Katekizmu Katoliške Cerkve je pisano:
997: Kaj se pravi “vstati od mrtvih”? V smrti, ločitvi duše in telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre njegova duša naproti srečanju z Bogom, čeprav še ostane v čakanju na to, da bi bila spet zedinjena s svojim poveličanim telesom. Bog bo v svoji vsemogočnosti dokončno podelil neminljivo življenje našim telesom, ko jih bo z močjo Kristusovega vstajenja zedinil z našimi dušami. 998: Kdo bo vstal od mrtvih? Vsi ljudje, ki so umrli: »tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi« (Jn 5,29; prim. Dan 12,2).
Običaji
Med običaji so glavni krst, Evharistija (tudi znana kot sveto obhajilo ali obhajanje svete večerje), molitev (vključno z Gospodovo molitvijo, spoved, birma, pogrebno obredje, sveti zakon in verno izobraževanje otrok. Večina krščanskih skupnosti ima duhovnike - posvečene osebe, ki vodijo bogoslužja in delijo zakramente.
Bogoslužje
Glavni članek: Bogoslužje.
Bogoslužja tipično sledijo dani obliki in se imenujejo liturgija. Sveti Justin je v svoji Prvi apologiji (spisani okoli leta 150) opisal osnovno strukturo krščanskega liturgičnega bogoslužjaa. Opisal je nedeljsko zbiranje kristjanov, kjer so brali Sveto pismo, zlasti evangelije, nakar je sledila pridiga ali homilija. Skozi obred so vključene molitve, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Psalmi, himne in bogoslužne pesmi so lahko pete.
Skoraj vse oblike bogoslužja vključujejo Evharistijo. Katoličani in pravoslavci verujejo v resnično prisotnost Jezusa pod materialnima podobama kruha in vina.
Zakramenti
Glavni članek: Zakrament.
V krščanstvu so zakramenti obredi, ki jih je zasnoval Kristus, in ki so vidna znamenja nevidne Božje milosti. Zlasti v vzhodnih Cerkvah se imenujejo svete skrivnosti.
Večina kristjanov pozna zakramenta krsta in evharistije (svete večerje), mnogi pa poleg tega še zakramente birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja.
Razdelitev krščanstva
Glejte glavni članek Seznam krščanskih denominacij.
Največja delitev krščanstva po številu vernikov, je delitev na vzhodno in zahodno krščanstvo. Naslednja delitev po številu vernikov, obsega šest najbolj različnih krščanskih denominacijskih družin (po velikosti): katolištvo, protestantizem, vzhodne pravoslavne Cerkve, anglikanstvo-starokatolištvo, orientalske pravoslavne Cerkve in asirstvo.
Znotraj teh denominacijskih skupin se nadaljuje delitev glede na pojmovanje krščanstva, obredje, navade, geografske značilnosti ... Tako se protestantizem deli na adventizem, anabaptizem, anglikansko cerkev, baptizem, kongregacionizem, luteranstvo, metodizem, binkoštništvo, prezbiterijanstvo in krščanski reformizem.
Razlike med katolištvom in protestantizmom - tabelarični prikaz
Glavni članek: Protestantizem#Razlike med katoliškim in protestantskim učenjem.
PRIMERJAVA[2]: Rimskokatoliška cerkev Protestanti
(večina reformiranih cerkva)
Največji božji zapovedi -Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. (Mt 22,37)
-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (Mt 22,39)
-Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. (Mt 22,37)
-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe(Mt 22,39)
Evharistija ali obhajanje Gospodove večerje Darovanje pri Sveti maši. Pri maši se pri povzdvigovanju kruh in vino fizično spremenita v telo in kri Jezusa Kristusa. Pojav je znan kot »transubstanciacija«. V evharistiji je živo prisoten Jezus Kristus. Simbolično Bogoslužje. Zgolj kot spomin na zadnjo večerjo. Kristusovo telo in kri so prisotni samo simbolično in v duhovnem smislu.
Odpuščanje grehov Doseže se lahko samo z osebnim kesanjem pri duhovniku. Katoliki verjamejo, da prek duhovnika Bog odpusti grehe. Običajno se doseže z molitvijo k Bogu Očetu ali Jezusu, neposredno brez priprošnjika (Marije ali drugih svetnikov)
Molitev K Bogu, prav tako se lahko zaprosi Marijo ali svetnika, da posreduje v njihovem imenu. Molitev je naslovljena zgolj na Boga in ne svetnike. Kot pravi Sveto pismo:
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1Tim 2,5)
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Marija Verovanje, da je bila samo Marija spočeta brez izvirnega greha (Marijino brezmadežno spočetje) in večno devištvo.
Cerkev meni, da je prav častiti Jezusovo mater Marijo in jo klicati na pomoč za posredovanje pri Bogu.
Samo zaupanje v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika. Naslanjanje na Sveto pismo:
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1Tim 2,5)
Devica Marija ima precej manjšo vlogo. Je pa lahko, kot pri drugih Kristjanih, dober zgled vere v Boga.
Trditev, da je bila Marija brez greha, je zavrnjena. Le Kristus je brez greha. Tudi v njeno večno devištvo in brezmadežnost ne verjamejo. Marija, tako kot vsi ljudje, je izvirno podedovala greh.
Svetniki Verovanje, da je prav častiti svetnike, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Posameznik naj moli k Bogu Očetu in / ali Jezusu, ne k svetnikom (ni posrednikov). Svetniki zgolj kot vzor čistega življenja.
Kipi in čaščenje Kipi in slike Jezusa, Marije in posameznih svetnikov, se uporabljajo kot pripomoček za molitve. Podobe navadno najdemo v katoliških svetih prostorih. Vendar pa se pričakuje, da bodo verniki častili osebe, ki jih zastopajo kipi in ne kipe same. Mnogi menijo, da je sama prisotnost kipov v svetih prostorih oblika malikovanja (kršitev božje zapovedi:
Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! (2Mz 20,4) Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.(2Mz 20,5) Obračanje neposredno k Bogu brez posrednikov. Kot pravi Sveto pismo: Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 16,23)
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Jn 14,6)
Nezmotljivost papeža Papež je nezmotljiv. Protestantje zavračajo papeško nezmotljivost in papeževo avtoriteto. Edini nezmotljiv vir poučevanja najdemo v Svetem pismu.
Zakramenti Sredstva za dosego milosti.
Sedem zakramentov, ki posredujejo skrivnosti milosti.
Zakramenti zgolj kot simboli milosti. Le dva zakramenta: krst in obhajilo.
Vice Preden vstopijo duše v nebesa, se v vicah očistijo kazni. Ne obstajajo (Biblija jih ne omenja).
Kristusova smrt na križu je zadostna za odpravo kazni za vse naše grehe.
Krst Izvaja se takoj po rojstvu otroka ali v odrasli dobi, ko se želi oseba pokristjaniti. Opravi se kasneje v življenju, ko je oseba duhovno zrela (prerojena in navdahnjena s Svetim duhom).
Sveto pismo Poleg Svetega pisma, k verovanju sodijo tudi tradicija ter razlaga in poučevanje učiteljstva Cerkve. Sola Scriptura (lat. samo Sveto pismo).
Le Sveto pismo je edini nezmotljivi vodnik glede zadev krščanske vere in prakse (Eno od temeljnih načel protestantizma).
Verske institucije Le pod hierarhično strukturo katoliške Cerkve lahko človeštvo ponovno odkrije svojo enotnost in odrešenje. Nekatere protestantske denominacije imajo hierarhično strukturo (npr. "The Evangelical Lutheran Church in America" ), nekatere imajo šibko federalno zgradbo, obstajajo pa tudi povsem avtonomne cerkve znotraj nacionalnih držav. Protestanti razlikujejo med vidno in nevidno cerkvijo.
Apostolsko nasledstvo Božja milost je prešla z Jezusa na apostole, nato je prešla s polaganjem rok pri duhovniškem posvečenju, v nepretrgani verigi, na današnje rimskokatoliške duhovnike in škofe. Cerkev se ima za edino pravo in zveličavno cerkev, ki bo nekoč postala vesoljna (gr. katholikos: celosten, vesoljen) .
Zagotavlja se kontinuiteta s cerkvijo, ki jo je ustanovil Kristus.
Rimski papež naj bi bil tako neposredni naslednik svetega Petra, ki mu je Jezus rekel: »Ti si Peter (gr. petros, tj. skala, kamen) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev...« (Mt 16,18).
Zavračajo subjektivno razlago Svetega pisma in trditve o edini zveličavni Cerkvi.
Vse potrebne vrednote so zapisane v evangelijih.
Poudarjajo kontinuiteto poučevanja apostolov. Božje moči za podeljevanje milosti (pri katolikih to moč dobi duhovščina) se ne dobi neposredno iz nasledstva po Kristusu.
Cerkve nimajo skupnih organov za zastopanje celotnega protestantizma.
Odnos drug do drugega Člane oddaljenih cerkva priznava kot Kristjane, ki pa še ne poznajo vseh svetih skrivnosti in upa, da se jim bodo nekoč pridružili. Nekateri menijo, da niso vsi Katoličani pravi kristjani, saj jih veliko živi le folkloro in obrede, premalo pa je prisotne osebne vere.
Svobodna volja Za dobro in slabo Samo za slabo
Duhovništvo Obvezna neporočenost (celibat).
Duhovniki kot posredniki med Bogom in človekom. Vsi duhovniki morajo biti moški. Sledenje tradiciji apostolov, ki so bili vsi moški.
Bogoslužja lahko opravljajo tudi ženske. V Anglikanski cerkvi poteka razprava ali ženske smejo opravljati službo škofov.
Večina protestantov ne zahteva celibata kot pogoj za duhovništvo.
Ekumenizem Cerkev vidi razdrobljenost krščanstva kot greh. Želijo si da bi se tisti, ki niso katoliški kristjani pridružili Rimokatoliški Cerkvi, ker je le ta edina prava vesoljna cerkev, naslednica apostolov.
Dovoljujejo sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi.
Rimokatoliki in ostali kristjani so kot bratje in sestre v Kristusu, ki lahko sodelujejo pri skupnih projektih.
Po drugi strani nekatere protestantske skupnosti menijo, da katoličani krščansko vero razumejo preveč obredno in premalo kot osebno vero. Zato poudarjajo potrebo po osebnem spreobrnjenju, evangelizaciji in neposrednem odnosu do Boga.
Doseganje odrešenja Doseže se ga pri Bogu, z zakramenti cerkve in vero. Doseže se ga z Bogom. Odvisno zgolj od posameznikovega kesanja in zaupanja v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika.
Tabelarična primerjava[3] – Krščanstvo : Islam : Judovstvo
Tema Krščanstvo Islam Judovstvo
Skupni prerok Abraham.
Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov. (1Mz 17,5)
Abraham.
Abraham pa je rekel: "Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom." (1Mz 18,27)
Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« 1Mz 17,17)
Abraham.
Namnožil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje.(1Mz 26,4)
Ustanovitelj Jezus Kristus (ok. 4 pr. n. št. - 30 n. št.) Mohamed (570-632 n. št.) Abraham (prvi patriarh, rojen ok. 1800 pr. n. št.)
Veje Tri glavne skupine: pravoslavna, protestantska in katoliška. Dve glavni skupini: suniti in šiiti. Do delitve je prišlo zaradi spora glede zakonitega naslednika preroka Mohameda. Obstaja še mistično asketsko gibanje v islamu imenovano Sufi. Judovske verske ločine: Hasidska (ortodoksni judje), konservativna in ločina reformiranih judov. Etnični skupini sta: Aškenazi (večina) in Sefardi.
Število 2,1 miljarde 1,3 miljarde 14 miljonov
Bog En Bog, ki soobstaja v treh različnih osebah (Trojica): Oče, Sin in Sveti Duh (Mt 28,19). En Bog (arab.: Allah), ki ni Trojica. En Bog, včasih zapisan v angleščini G-d, pogosteje Jehova.
Poslušajte Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod je eden. " (Mz 6,04).
Sveta knjiga Biblija (gr. Biblos: Sveto pismo). Človeštvo je Biblijo dobilo od Boga. Koran (ar. qurʾān: brati, recitirati).
Koran je zadnje razodetje. Koran so dobesedne besede Allaha, ki jih je nadangel Gabriel razodel Mohamedu. || Tanak, ki sestoji iz 24 knjig: prvih pet knjig Tanaka so Mojzesove knjige iz Stare zaveze, pod skupnim imenom Tora, ostale knjige se delijo na Nevi'im ('Preroki') in Ketuvim ('Spisi'). Med judovska besedila spadata še Talmud in Kabala.
Jezus Kristus Druga božja oseba v Trojici:"... pravi Bog od pravega Boga" (Nicejski koncil). Prerok, poslan od Alaha in rojen iz Device Marije, ni pa bog (Koran 05:17). Ne priznavajo, da je mesija in božji sin.
Marija Jezusova mati, pravoslavni kristjani jo imenujejo Bogorodica. Vzor čistosti, ponižnosti, zvestobe in vdanosti. V Koranu je Marija edino omenjeno žensko ime. Poleg tega Sura 19, eno najdaljših poglavij iz Korana, nosi naslov Marjam.
Jezus Kristus in njegova vloga Njegova smrt je daritev za grehe vsega človeštva. Oznanjati Indžil, ali Jezusov evangelij. Ta evangelij je domnevno mogoče razbrati iz Nove Zaveze in iz apokrifnih evangelijev. Ni mesija in ni božji sin.
Smrt Jezusa Kristusa »... Za naše grehe je bil križan ... trpel in bil pokopan. Na tretji dan je vstal ... je šel v nebesa ...« (Nicejski koncil) Jezus ni bil križan (Koran 4:157). Alah ga je dvignil v nebesa (4:158). Jezus je bil križan za svojo trditev, da je božji sin.
Sveti Duh Tretja oseba svete Trojice, resnično božanski: ».... z Očetom in Sinom molimo in slavimo«. (Nicejski koncil) Nadangel Gabriel je razodel Mohamedu, da je Alah bog. Božanska moč, kvaliteta in vpliv Boga nad univerzumom in Božjimi bitji.
Običaji V spisih zgodnjih cerkvenih očetov in spisih ekumenskih svetov, vključno z veroizpovedmi. Hadit je zapisana zbirka dejanj in govorov preroka Mohameda. Hadit deluje kot dodatek h Koranu. Daje napotila za vsakdanje življenje muslimanov. Talmud (hebr. תַּלְמוּד: učiti se, nauk) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Primeri običajev Zakramenti: krst, zakrament birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja. Molitev je tudi pomemben del vere. Pet pomembnih ritualov, znanih kot pet stebrov islama: Šahada izpoved vere; Salat - molitev petkrat na dan; Zakat - dajanje miloščine; Savm - Post v mesecu Sveti ramadan; Hadž - romanje v Sveto mesto Meka. Brit mila (hebrejsko בְּרִית מִילָה, zaveza o obrezovanju) je judovski verski obred opravljen pri moškem potomcu osmi dan po rojstvu, Bar Mitzvah - slovesnost ob verski polnoletnosti judovskih fantov na 13. rojstni dan in sobotni počitek (Shabbat).
Greh Grešne narave vseh ljudi so podedovane od skupnih prednikov Adama in Eve, ki sta se uprla Bogu. Jezus Kristus je žrtev namenjena odkupu grehov človeštva (Rim 5,12-17). Ni koncepta izvirnega greha. Vsi ljudje se rodijo brez greha. Človeške slabosti vodijo v greh. Judovstvo zavrača doktrino izvirnega greha. Pokoro za storjene grehe iščejo v molitvi in pokori. Dan sprave (Jom Kipur) je najpomembnejši praznik za Jude. Na ta dan imajo judje 25 urni post.
Zveličanje Po sporočilu Jezusa in po veri v Jezusa Kristusa. Doseči z dobrim delom. (Koran 23:101-103). Skozi dobra dela, molitve in božjo milost.
Pekel Kraj večne kazni za krivične (Mt 25,46). Mesto muk in ognja (Koran 25:65, 104:6-7). V islamu je Pekel znan kot Džehenem. Džehenem ima več stopenj in ni nujno da oseba ostane tam večno. Koncept Gehinom ali Gehenna - tisti, ki umrejo v grehu lahko utrpijo začasno kazen, vendar nekateri grehi zaslužijo večno kazen. Ideje judov o posmrtnem življenju so bile zelo različne med različnimi skupinami in v različnih časovnih obdobjih.
Predstavitev največjih vej nekatoliških kristjanov v Sloveniji[4]
Pravoslavna cerkev
Pri evharistiji uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino.
Pravoslavna Cerkev je sestavljena iz narodnih Cerkva, ki so avtokefalne, tj. vsaka od njih sama izbira in potrjuje svojega patriarha in samostojno ureja notranje zadeve. Častno mesto med patriarhi ima carigrajski patriarh, vrhovno oblast nad vsemi cerkvami pa pravoslavni vesoljni cerkveni zbor. V svojih molitvah in bogoslužju priznavajo in gojijo prisrčno češčenje Marije (Bogorodice). Odklanjajo papeško prvenstvo nad vesoljno Cerkvijo in nezmotno učiteljstvo, priznavajo pa vseh sedem zakramentov (tajne): krst (s trojno potopitvijo ali oblivanjem), birmo (podeljuje se neposredno po krstu, redni delivec je duhovnik), evharistijo (zaradi simbolike uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino; obhajilo delijo pod obema podobama – z žličko), zakrament sprave (je predvsem zdravljenje, izbriše ne le grehe in večne kazni, temveč tudi vse časne kazni; pokora zato nima zadoščevalnega, temveč le vzgojni značaj), bolniško maziljenje, sveti red (tri stopnje: diakonat, prezbiterat in episkopat; bistveni del obreda je polaganje desne roke) in sveti zakon (delivec je duhovnik, ne zaročenca sama kot v katoliški Cerkvi; zaradi nekaterih razlogov dopuščajo razvezo zakona). Bogoslužje je v bizantinskem obredu in v narodnem jeziku. Velik pomen ima češčenje ikon, tj. svetih podob Kristusa, Marije in svetnikov, ter meništvo (glavno meniško središče je Meniška skupnost na gori Atos v Grčiji). Škofje se izbirajo izmed menihov, duhovniki pa so lahko poročeni.
Evangeličanska cerkev (tudi Luteranska Cerkev)
Pri njenem vodstvu sodeluje demokratično izvoljeno predsedstvo.
Evangeličanska Cerkev spada med protestantske cerkve, ki delujejo po učenju Martina Luthra. V ospredju je teologija križa: opravičenje, ki ga prinaša Jezus Kristus po svojem križu. Verujejo, da je za opravičenje potrebna zaupna vera, ki jo utrjuje božja beseda in zakramenta – krst in spomin Gospodove večerje, ki pa sta odrešilna le, če ju človek sprejema v veri. Izvir prave teologije je Sveto pismo. Glede evharistije Luther zagovarja realno Kristusovo navzočnost, nekateri poznejši protestanti pa le duhovno ali simbolično. Protestantsko bogoslužje je naslonjeno predvsem na božjo besedo – branje Svetega pisma in pridigo, občasno pa tudi spomin svete večerje, ki obsega tudi obhajilo pod obema podobama. Spoštujejo, vendar ne vselej in povsod enako, tudi druge obrede: konfirmacijo (potrditev), spoved (navadno s skupno odvezo), molitve nad bolnikom, ordinacijo duhovnikov ter zakon s poročnim blagoslovom (v skladu s Svetim pismom poudarjajo vrednoto trdnega zakona, a v skrajnem primeru dopuščajo ločitev zakona in ponovno poroko). Cerkev mora biti urejena demokratično. Pri njenem vodstvu sodelujejo demokratično izvoljeno predsedstvo (škof in inšpektor laik), zbor duhovnikov ali prezbiterij (predsedstva posameznih cerkvenih občin) ter občni zbor, ki je najvišje cerkveno telo (prezbiterij in delegati posameznih cerkvenih občin). Katoliška Cerkev priznava evangeličanski in vsem drugim veljaven krst, če ga le pravilno podeljujejo.
Svobodne cerkvene skupnosti
S potopitvijo krstijo samo odrasle.
Pripadnost Cerkvi je po njihovem stvar svobodne osebne odločitve polnoletnega človeka. Prototip takšnih skupnosti so bile skupine prekrščevalcev (anabaptistov; lat. anabaptizo, ponovno krstim) iz časa reformacije, ki niso priznavale krsta otrok in so zahtevale vnovični krst odraslih. Poznajo krst in Gospodovo večerjo, ki ju nekatere skupnosti pojmujejo kot zakramenta (katoliška Cerkev priznava njihov krst, če ga pravilno podeljujejo). Poleg sebe priznavajo kot legitimne tudi druge cerkvene skupnosti in so v tem smislu ekumensko odprte v nasprotju s sektami, ki zatrjujejo, da so edine v posesti resnice.
Binkoštniki
Binkoštniki obsegajo različne krščanske skupnosti, ki poudarjajo »krst v Svetem Duhu«, ki prinaša dar jezikov (glosolalija) in druge karizme. Skupaj z drugimi kristjani verujejo v Sveto trojico in v Kristusa Odrešenika, priznavajo izvirni greh, pričakujejo drugi Kristusov prihod in zahtevajo življenje po evangeliju. Sveto pismo priznavajo za edino in najvišje vodilo življenja, vendar pa ga razlagajo bolj po črki kot protestanti. Obhajajo tudi sveto večerjo pod obema podobama, ki pa jo pojmujejo le kot spomin in simbol povezanosti s Kristusom. Krstijo le odrasle s potapljanjem, krst pa jim je le simbol, znamenje odgovora na božji klic. Na zborovanjih mnogi ob molitvi in polaganju rok pričakujejo ozdravljenja. Nekateri verujejo v tisočletno Kristusovo kraljevanje, ki bo kmalu nastopilo. Vsaka krajevna Binkoštna cerkev imenuje pastorja (duhovnika ali duhovnico) in je avtonomna. Pastorji s svojimi pomožnimi pridigarji iz vseh krajevnih Cerkva sestavljajo sinodo, s starešinstvom vseh cerkvenih občin pa skupščino. Sinoda izvoli predstojništvo za dobo treh let, to pa iz svojih članov predstojnika. Za povezavo vseh krajevnih Cerkva skrbijo skupna narodna in svetovna zborovanja. Popolne enotnosti med raznimi binkoštnimi gibanji ni.
Baptisti
Baptisti (lat. baptizare - krstiti) - veliko vlogo ima v njihovem življenju krst, ki ga podeljujejo le odraslim. Glede nauka med seboj niso enotni. Zelo spoštujejo svobodo vesti in osebno izkustvo. Potrebo notranjega spreobrnjenja in vere smatrajo za pomembnejšo od krstitve, zato krstijo le odrasle s potapljanjem. Priznavajo Sveto Trojico in imajo Sveto pismo za edini vir razodetja. Zakramentov v katoliškem smislu nimajo. Krst jim je le izraz ljubezni do Kristusa in pripravljenosti živeti po njegovem nauku, Gospodova večerja pa duhovno srečanje s Kristusom. Cerkev kot institucijo odklanjajo. Pomembno jim le svobodno bratsko združenje. Poznajo službe pastorja, starešine in diakona. Radi napovedujejo skorajšnji Kristusov prihod, njegovo tisočletno kraljestvo na zemlji in vesoljno sodbo.
Adventisti
Adventisti (lat. adventus - prihod) so pričakovali drugi Kristusov prihod, ki naj bi se po besedah Ellen White zgodil leta 1843 oz. 1844. Ker se drugi Kristusov prihod ni zgodil, je razočarana E. White ustanovila Adventistično cerkev sedmega dne. Gospodov dan je sobota. Adventisti se držijo nauka protestantskih Cerkva. Krst, edini zakrament, ki ga priznavajo, je mogoče prejeti le po spreobrnjenju in izpričani veri v starosti vsaj 15 let. Duša po njihovem ni nesmrtna. Nesmrtnosti bodo deležni le pravični ob drugem Kristusovem prihodu, končno očiščenje vesolja pa bo uresničeno s popolnim uničenjem grešnikov in satana. Pri sobotnem bogoslužju (podobno protestantskemu) obhajajo na tri mesece spomin zadnje večerje, ki je zanje le simbolnega značaja. Pred bogoslužjem si med seboj umivajo noge. S polaganjem rok posvečujejo pastorje, starešine in diakone. Roke polagajo tudi na bolnike. Ob poroki dajejo zaročencem blagoslov.
Kristusova cerkev bratov
Kristusova cerkev bratov je majhna krščanska skupnost. Nauk je podoben baptističnemu. Ime bratje izvira iz vere, da v božji skupnosti ni višjih in nižjih. Spoštujejo Sveto pismo, krstijo le odrasle s potapljanjem. Pri spominskem obhajanju Gospodove večerje se spominjajo Kristusove žrtve na križu. Živijo preprosto, strogo, oznanjajo mir, prijateljstvo in bratstvo. Vsaka cerkvena občina je samostojna a se med seboj povezujejo. Ni skupnega poglavarja.
Sorodna verstva
Jezusa Kristusa in Sveto pismo uporabljajo kot temelj verovanja tudi cerkve, ki se z dopolnilnimi razodetji in teologijo oddaljujejo od krščanstva (na primer Cerkev Jezusa Kristusa in svetih poslednjih dni (mormonska cerkev)). Samostojno svetovno verstvo je Islam, čeprav priznava Jezusa Kristusa kot enega izmed prerokov in upošteva sorodnost židovstva, krščanstva in islama, ki so verovanja »knjige« (Svetega pisma) ter njihov skupni izvor v Abrahamovem (pri muslimanih Ibrahimovem) monoteizmu, vendar daje največjo veljavo kasnejšemu razodetju po preroku Mohamedu.
Starokrščanska umetnost
Slike v katakombah in na sarkofagih ter monumentalno arhitekturo (bazilika) štejemo v starokrščansko umetnost.
Zunanje povezave
Poglejte si besedo krščanstvo ali Krščanstvo v Wikislovarju, prostem slovarju.
[2] [4] http://www.religioustolerance.org/chr_capr.htm http://www.religionfacts.com/christianity/charts/catholic_protestant.htm
[3] http://christianityinview.com/xncomparison.html
Sklici
https://opusdei.org/sl-si/article/atanazijeva-veroizpoved-quicumque/
»arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2010. Pridobljeno 3. maja 2011.
http://christianityinview.com/xncomparison.html
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8BEDF745F38C911FC1256F8F0042C33B?OpenDocument
-1
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih civilistov, pri čemer izstopata holokavst ter jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.[1][2] Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.
V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela 1. septembra 1939 z nemško invazijo na Poljsko in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani Združenega Kraljestva, Francije in večino držav Britanskega imperija ter Commonwealtha. Kitajska in Japonski imperij sta bila ob začetku že v vojni,[3] medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta nemška invazija na Sovjetsko zvezo ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor, kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha[4] ter Nizozemske.[5]
Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi ideoloških razlik med takratnima supersilama, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje hladne vojne. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje pravice narodov do samoodločbe pospešilo dekolonizacijska gibanja v Aziji in Afriki, v Zahodni Evropi pa sta se gospodarstvo ter proces Evropska integracije okrepila.
Ozadje vojne
Evropa
Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930
S porazom centralnih sil (Avstro-Ogrsko, Nemškim cesarstvom, Bolgarijo, Otomanskim imperijem) v prvi svetovni vojni ter vzponom boljševikov v Ruskem imperiju leta 1917 se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.
Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na pariški mirovni konferenci, leta 1919, ustanovljena Liga narodov. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in arbitražo.
Kljub močnim pacifističnim čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne[6] so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi versajske pogodbe. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.[7]
Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala Weimarska republika. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih 1922 in 1925 oblast v državi prevzeli fašisti pod vodstvom Benita Mussolinija. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu starega rimskega imperija.[8]
Adolf Hitler je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal nemški kancler. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.[9] Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v Etiopiji, ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu 1935 ko je bilo Posarje vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.[10]
Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o nevtralnosti.[11]
Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca 1936 ko je militariziral Porenje. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.[12] Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.[13]
Azija
Na kitajskem je stranka Kuomintang (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti Kitajsko. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, Komunistično partijo Kitajske, kar je privedlo do državljanske vojne.
Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje Japonskega cesarstva. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.[14] Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.[15]
Dogodki pred vojno
Italijanski napad na Etiopijo
Glavni članek: Druga italijansko-abesinska vojna.
Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935
Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.[16] Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.[17] Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.[18] Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.[19]
Španska državljanska vojna
Glavni članek: Španska državljanska vojna.
Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.
Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.[20] Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.[21] Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.[22]
Druga kitajsko-japonska vojna
Glavni članek: Druga kitajsko-japonska vojna.
Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937
Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.[23] Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.[24][25][26] Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.[27][28]
Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.[29] Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta Vuhan. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.[30][31][32]
Sovjetsko-japonski obmejni konflikt
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.[33] Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.[34][35]
Okupacije in sporazumi v Evropi
Glavni članki: Münchenski sporazum, Anschluss in Pakt Ribbentrop-Molotov.
Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938
V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je Nemčija priključila Avstrijo, odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.[36] Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še Sudete na Češkoslovaškem kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera Neville Chamberlaina, z Nemčijo v Münchnu podpisali Münchenski sporazum s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.[37] Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.[38]
Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.[39] Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).[40]
Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop (desno) in sovjetski vodja Josif Stalin po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939
Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.[41] Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).[42] Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.[43]
Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
zahodni zavezniki
Sovjetska zveza in zavezniki
sile osi, in njeni zavezniki
nevtralne države
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,[44] je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan pakt o nenapadanju.[45] Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.[46] Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.[47]
Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.[48] 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda Gdansk ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.[48] Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.[49] Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.
Časovni pregled
Glavni članek: Kronologija druge svetovne vojne.
Glavni članek: Poljska kampanja (1939).
Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na Poljsko, leta 1940 so napadli Norveško in Dansko, maja pa Francijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Aprila 1941 je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo, 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati Moskve, vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200 km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim napadom na Pearl Harbour, nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v bitki za Stalingrad. Propad Nemčije je bil zapečaten z dnevom D. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala 2. septembra 1945, ko se je vdala Japonska. V Evropi se je uradno končala že 8. maja s predajo Nemčije, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.
Vojaško dogajanje
Bliskovita vojna (Blietzkrieg)
Glavni članek: Vojna v Evropi (druga svetovna vojna).
Nemški tanki, 1939
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim napadom na Poljsko. Nemčija je kot vzrok navedla zaigran incident na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v Berlin poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še Avstralija in Nova Zelandija. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še Kanada, Južna Afrika in Nepal.
7TP je bil poljski lahki tank
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po dogovoru Ribbentrop-Molotov razdelili Nemčija in Sovjetska zveza: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
Porušene stavbe v Londonu po nemškem bombardiranju.
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. lažna vojna, ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno Maginotovo in Siegfridovo linijo. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: Litvo, Latvijo in Estonijo, na daljnem severu pa se je v t. i. zimski vojni spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji Barbarosa napadla SZ.
Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v Skandinaviji, vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na Švedskem, od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko Norveške in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo zavzetje Danske in Norveške. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil Neville Chamberlain kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je Winston Churchill, ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v operaciji Dinamo sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti Parizu. Sledila je bitka pri Somi, v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta 22. junija podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.
Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati operacijo Morski lev, do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti RAF. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, Bitka za Britanijo, v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen atlantski zid.
Bitka za Atlantik
Glavni članek: Bitka za Atlantik.
Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje SS Athenia. Nemci so v pričakovanju vojne svoje podmornice in bojne ladje poslali na Atlantik že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.
Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (U-Boot, okrajšava za Unterseeboot), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih konvojev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske letalonosilke HMS Courageous in nočni napad podmornice U-47 na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja HMS Royal Oak.
S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati Rokavski preliv in Severno morje pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom Atlantske listine med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.
Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka križarka Admiral Graf Spee, ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in Indijskem oceanu ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi pomožne križarke, ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in Antarktike. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje Bismarck. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.
Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj enigma. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v Mehiškem zalivu.
Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je uspelo pretihotapiti več težkih križark, ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti arktičnim konvojem, ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil admiral Erich Raeder, nadomestil pa ga je Karl Dönitz, ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel taktiko volčjih krdel.
Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v bitki pri North Capu izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.
Vojna v severni Afriki
Glavni članek: Vojna v severni Afriki.
Goreči nemški tank poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. Križar).
Vojna v Severni Afriki se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom Rodolfa Grazianija s petimi divizijami preko Libije vdrla v Egipt. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval Archibald Wavell, izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800 km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri Benghaziju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s Tobrukom.
Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani Afriški korpus, pod poveljstvom Erwina Rommla, ki je prišel v Tripolis februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v Tripolitaniji in na Siciliji napadlo Aleksandrijo, Port Said in Suez ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po puščavi. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110 km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju El Alamein. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica".
Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v Kairo, da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil Harolda Alexandra za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil Bernard Montgomery. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.
Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.
8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v operaciji Bakla (angleško: Torch) izkrcale v francoskem Maroku in Alžiriji. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.
Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.
Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri Čada. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v Bizerto. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla Tunis in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri rta Bon, s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.
Vojna na Tihem oceanu in v Aziji
Glavna članka: Vojna za Tihi ocean in Burmanska kampanja.
USS Arizona v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče Pearl Harbor.
Vojna na Tihem oceanu se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo Hong Kong, Nizozemsko vzhodno Indijo, Tajsko in ameriške Filipine. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v Pearl Harborju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.
Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih Guam in Wake. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v Maleziji, so v boj poslali bojni ladji HMS Repulse in HMS Prince of Wales, ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.
Januarja 1942 je Japonska napadla Burmo, Nizozemsko Vzhodno Indijo in Novo Gvinejo. 15. februarja je padel Singapur, mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto Darwin in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.
Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta Port Moresby na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do bitke v Koralnem morju. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali atol Midway v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj Aleutskih otokov ob obali Aljaske, a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do bitke za Midway, v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.
V tem času so na Novi Gvineji in Salomonovih otokih potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na Guadalcanalu izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda.
Ameriška letala med bitko za Midway.
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: Tarawa in Makin v skupini Gilbertovih otokov, ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri Marshallovih otokov, kjer so zasedli pomembna atola Kwajalein in Eniwetok. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov Saipan, Tinian in Guam v skupini Marianskih otokov. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov B-29, ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do bitke v Filipinskem morju, kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki Ulithi, Yap, Ngulu in Palau. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v zalivu Leyte pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.
Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta Iwo Jima ter Okinawa, ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla Mandžurijo in okupirala Kurilske otoke. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: atomsko bombo. Prvo bombo so odvrgli na Hirošimo 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto Nagasaki, s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.
Vojna v Sredozemlju
Glavna članka: Italijansko bojišče in Bitka za Malto.
Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. Bitka za Monte Cassino je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.
Vojna v Sredozemskem morju se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke HMS Illustrious (R87) napadla italijansko ladjevje, zasidrano v Tarentu, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.
Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli Jugoslavijo in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na Kreto, vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V bitki pri rtu Matapan je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.
Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v Libanonu in Siriji, ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v Iraku, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.
Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi Malta, majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v bitki za Malto izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.
Po končanih bojih v Severni Afriki, je z operacijo Husky 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu Sicilije, ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v operaciji Baytown izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v operaciji Avalounch izkrcali še pri Salernu, vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri Anziu, kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za Monte Cassino je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili Gotsko obrambno črto, zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja Rdeče armade na vzhodni fronti in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.
Vzhodna fronta in Balkan
Glavna članka: Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) in Vojna na Balkanu.
Nemška vojska v prvi bitki za Harkov, oktober 1941.
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.
Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da Balkan predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. aprilski vojni napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.
Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana četniki in partizani. Prvi so si prizadevali za vrnitev jugoslovanskega kralja, druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.[50] Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.
Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. Operacija Barbarossa, ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila Moskva, ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred obleganim Leningradom in na jugu, ko so se začeli boji za Stalingrad. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po bitki pri Kursku poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od Baltskega morja pa vse do Črnega morja. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila Bitka za Berlin. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.
Zahodna fronta
Zavezniško izkrcanje v Normandiji, 6. junij 1944.
Glavni članek: Zahodna fronta (druga svetovna vojna).
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje druge fronte, s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do izkrcanja zavezniških čet v Normandiji. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do bitke za Francijo, katere vrhunec je bila osvoboditev Pariza. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za Siegfridovo obrambno črto oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je Operacija Market-Garden, ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v Ardenski ofenzivi izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko Ren, s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki Labi.
Stranska bojišča
zimska vojna
nadaljevalna vojna
laponska vojna
kitajsko-japonska vojna
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Glavni članek: Druga svetovna vojna na Slovenskem.
Adolf Hitler in Martin Bormann med obiskom okupiranega Maribora aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.
Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela 6. aprila 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene Neodvisni državi Hrvaški (NDH).[51][52] Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo, nato sodelovanjem v španski državljanski vojni in okupacijo Albanije.
Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v Ljubljanski pokrajini, medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno germanizacijo ter načrt etnocida in genocida, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja Tretjega rajha, kot tudi v Srbijo in Hrvaško.[51] Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami (krščanski socialisti, Sokol) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano Osvobodilna fronta (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.[52][53]
Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela državljanska vojna med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter Slovensko domobranstvo, ki so jo podpirale okupacijske sile.[52][53]
Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z Jugoslovansko armado osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje Zedinjene Slovenije skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je Josip Broz - Tito kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.[52][53]
Politično dogajanje
»Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila priključitev Avstrije leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. politiko popuščanja. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.
Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje HMS Prince of Wales podpisana atlantska listina. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi.
Clement Attlee, Harry Truman in Stalin na potsdamski konferenci.
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. teheransko konferenco. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi Organizacije združenih narodov. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, Iranu, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana jaltska konferenca, med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še potsdamska konferenca. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v Potsdamu v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik Attlee), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o reparacijah, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je hladna vojna.
Vojaška tehnologija
Glavni članek: Vojaška tehnologija druge svetovne vojne.
Letalonosilka USS Saratoga.
Nemški tank Tiger II ali kar »kraljevi Tiger«.
Nemška raketa V2.
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so radar[54] ter naprave za šifriranje (npr. nemška Enigma).[55][56]
Največji pečat je drugi svetovni vojni dal tank. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.[57][58] Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil Panzer IV, tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil Panzer V ali Panter in Tiger I. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še Tiger II, ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88 mm nadeli kar ime »kraljevi Tiger«. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili BT-7, T-35 in v prvi vrsti T-34, ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov JS-2 in 3 (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski Char B1 in Somua S-35 ter skupina t. i. križarskih tankov (Matilda, Crusader, Cromwel). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.
V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili samovozno topništvo, kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil Flak 88mm, ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.
Prvi operativni reaktivni lovec Me 262.
Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili FW 190, Me-109, Ju 87 štuka in A6M3 reisen oz. bolje znan kot zero. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema Spitfire in Hurricane. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski Avro Lancaster ter ameriška B-17 in B-29. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili Jak 1 ter La-5/7. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem P-51 Mustang.
Letalski napad na Tarent in Pearl Harbor ter potopitev ladij HMS Repulse in HMS Prince of Wales je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike bojne ladje so nadomestile letalonosilke, ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.[59] Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale podmornice, ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so vojno za konvoje iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili sonarji, globinske bombe, radarji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale magnetne mine.[60] Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi desantnih ladij.
Med vojno je bila izredno pisana tudi pehotna oborožitev vojakov. Prva vojna je pokazala, da puške repetirke ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila puškomitraljez MG 42, pištoli Walther P38 in P.08 Luger, brzostrelka MP 40, repetirka Karabiner 98k, ter prednik vseh sodobnih avtomatskih pušk, StG44. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka Lee-Enfield. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko Thompson, polavtomatsko puško M1 Garand, puškomitraljezom M1918 BAR in pištolo Colt 1911. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko Špagin, puško repetirko izredno starega izvora Mosin-Nagant, polavtomatsko puško Tokarjev ter enega izmed puškomitraljezov Maxim, Degtjarev in Gorjunov. Brzostrelke so se zelo izkazale v bitkah v zaprtih prostorih ter pogojih džungle,[61] avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.[62]
Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji znanstvene fantastike, druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca Me 262 ter t. i. maščevalno orožje (nemško:Vergeltungswaffen), tj. letečo bombo V-1, raketo V-2 ter top V-3.[63] Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer Fritz X),[64] žarki (IR) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo atomske bombe, vendar so si načrt napačno zastavili, tako[65][66] da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo".
Posledice
Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji USS Missouri podpisana japonska brezpogojna kapitulacija. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.
Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni imperiji (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne dekolonializacije nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so Indija, Pakistan, Indonezija, Madagaskar, Alžirija, Izrael, Severna Koreja, Južna Koreja, idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.
Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je razdelila na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo NATO, Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z Varšavskim paktom. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v hladni vojni, obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo atomskega spopada.
Žrtve in škoda
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot totalno vojno. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km2, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.
Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih bolezni, lakote, bombardiranj ter pokolov, genocidov in drugih vojnih zločinov,[67][68][69] ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. holokavst in pokol v Nankingu) kot tudi na strani zaveznikov (npr. Katinski pokol[70] in bombardiranje Dresdena[71][72][73][74][75]). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile biološko in kemično orožje (npr. italijanske sile so uporabile iperit v Abesiniji,[76] enota 731 Japonske cesarske vojske pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske[77] in začetnih bojih s Sovjetsko zvezo[78]). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev.
Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.
Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.[79] Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).[80] V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času prve svetovne vojne 10 % vseh žrtev med civilisti.[81]
Po zavezniškem bombnem napadu popolnoma porušeno mesto Dresden.
Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega nacionalnega dohodka.[82][83]
Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.[82][83][84]
Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.[82][83]
Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.
Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.
Glej tudi
Kronologija druge svetovne vojne
Vojne napovedi v drugi svetovni vojni
Tretji rajh
koncentracijsko taborišče
izumi in pridobitve druge svetovne vojne
seznam osebnosti druge svetovne vojne
Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Sklici
Sommerville, D. (2008). The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements. Lorenz Books. str. 5. ISBN 0754818985.
Gilbert, M. (2000). Second World War. London: Phoenix Press, str. 745-746.
Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". V: Studies in modern Chinese history, 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564
»Australia Declares War on Japan«. ibiblio. Pridobljeno 3. oktobra 2009.
»The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan«. ibiblio. 2007. Pridobljeno 3. oktobra 2009.
Ingram 2006, str. 76–8.
Kantowicz 1999, str. 149.
Shaw 2000, str. 35.
Brody 1999, str. 4.
Zalampas 1989, str. 62.
Schmitz 2000, str. 124.
Adamthwaite 1992, str. 52.
Shirer 1990, str. 298–99.
Smith & Steadman 2004, str. 28.
Busky 2002, str. 10.
Andrea L. Stanton; Edward Ramsamy; Peter J. Seybolt (2012). Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia. str. 308. ISBN 978-1-4129-8176-7. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2018. Pridobljeno 6. aprila 2014.
Barker 1971, str. 131–32.
Shirer 1990, str. 289.
Kitson 2001, str. 231.
Neulen 2000, str. 25.
Payne 2008, str. 271.
Payne 2008, str. 146.
Eastman 1986, str. 547–51.
Hsu & Chang 1971, str. 195–200.
Tucker, Spencer C. (2009). A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East. ABC-CLIO. ISBN 978-1-85109-672-5. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2018. Pridobljeno 27. avgusta 2017 – prek Google Books.
Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"
Levene, Mark and Roberts, Penny. The Massacre in History. 1999, pp. 223–24
Totten, Samuel. Dictionary of Genocide. 2008, 298–99.
Hsu & Chang 1971, str. 221–30.
Eastman 1986, str. 566.
Taylor 2009, str. 150–52.
Sella 1983, str. 651–87.
Beevor 2012, str. 342.
Goldman, Stuart D. (28. avgust 2012). »The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939«. The Diplomat. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2015. Pridobljeno 26. junija 2015.
Timothy Neeno. »Nomonhan: The Second Russo-Japanese War«. MilitaryHistoryOnline.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2005. Pridobljeno 26. junija 2015.
Collier & Pedley 2000, str. 144.
Kershaw 2001, str. 121–22.
Kershaw 2001, str. 157.
Davies 2006, pp. 143–44 (2008 ed.).
Shirer 1990, str. 461–62.
Lowe & Marzari 2002, str. 330.
Dear & Foot 2001, str. 234.
Shirer 1990, str. 471.
Watson, Derek (2000). »Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939«. Europe-Asia Studies. 52 (4): 695–722. doi:10.1080/713663077. ISSN 0966-8136. JSTOR 153322.
Shore 2003, str. 108.
Dear & Foot 2001, str. 608.
»The German Campaign In Poland (1939)«. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2014. Pridobljeno 29. oktobra 2014.
»The Danzig Crisis«. ww2db.com. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2016. Pridobljeno 29. aprila 2016.
»Major international events of 1939, with explanation«. Ibiblio.org. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2013. Pridobljeno 9. maja 2013.
Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, Pro-Andy, Maribor, 2006 (COBISS)
Cvirn, J. idr. (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". V: Ilustrirana zgodovina Slovencev (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1
(2006). Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. (COBISS)
Cvirn, J. idr. (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". V: Ilustrirana zgodovina Slovencev (str. 348-61).
Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5
Ratcliff, R.A. (2006). Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers. Cambridge University Press. str. 11. ISBN 0521855225.
Schoenherr, S. (2007). »Code Breaking in World War II«. History Department at the University of San Diego. Pridobljeno 15. novembra 2009.
Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6
Dupuy, T.N. (1982). The Evolution of Weapons and Warfare. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9
Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6
Rydill, L. (1995). Concepts in Submarine Design. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X
Cowley, R. & Parker, G. (2001). The Reader's Companion to Military History. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9
Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). The AK-47: the worlds favourite killing machine Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine. (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.
Basil, C. (1976). The Battle of the V-Weapons. Morley: The Elmfield Press.
Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". V: The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare, vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.
Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. Physics Today 53 (7): 34-36.
Krieger, W. (1995). The Germans and the Nuclear Question. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.
O'Brien, J.V. »World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945)«. Obee's History Page. John Jay College of Criminal Justice. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
White, M. »Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm«. Historical Atlas of the Twentieth Century. Matthew White's Homepage. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
»World War II Fatalities«. secondworldwar.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2007. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
Paul, A. (2010). Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1
Stanton, G. »How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). Firestorm: The Bombing of Dresden. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X
Harding, L. »German historian provokes row over war photos«, The Guardian, 21. oktober 2003.
Grayling, A.C (27. marec 2006). »Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective«. London: The Guardian. Pridobljeno 1. oktobra 2008.
Hawley, C. »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«. Spiegel Online, 11. februar 2005.
Tucker, S.C.; Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO. str. 319. ISBN 1576079996.
Sabella, R; Li, F Fei; Liu, D (2002). Nanking 1937: Memory and Healing. M.E. Sharpe. str. 69. ISBN 0765608162.
Harris, S. (2002). Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up. Routledge. str. 74. ISBN 0415932149.
Žerjavić, V. (1989). Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb.
Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 121-130.
Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 125-130.
Milward, A.S. (1979). War, economy, and society, 1939-1945. University of California Press.
Overy, R. (1997). Why the Allies Won. W.W. Norton & Company.
Barnett, C. (1986). The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation. Macmillan.
Viri
Čuček, J. idr. (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". V: Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba. (COBISS)
(1981). Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba.
(1981). Druga svetovna vojna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(1970). Druga svetovna vojna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Druga svetovna vojna.
(angleško)
Slike druge svetovne vojne
Baza podatkov o drugi svetovni vojni
Enciklopedija 2.SV na History Channel
Barvne slike o 2.SV
Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV Arhivirano 2009-01-30 na Wayback Machine.
»WW2 People's War« - projekt »WW2 People's War« - projekt BBCja: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni
»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc« Arhivirano 2009-04-26 na Wayback Machine.
Spletne zbirke normativne kontrole Uredite to na Wikipodatkih
Mednarodno
GNDFASTWorldCat
Nacionalno
ZDAFrancijapodatki BnFJaponskaRepublika ČeškaŠpanijaKorejaŠvedskaPoljskaIzrael
Umetniki
KulturNav
Drugo
Lexicon Istoric ReticHistorical Dictionary of SwitzerlandNARAEncyclopedia of Modern Ukraineİslâm AnsiklopedisiInternet Encyclopedia of UkraineYale LUXIstrapedia
Kategorije: Druga svetovna vojnaVojne AlbanijeVojne ArgentineVojne AvstralijeVojne AvstrijeVojne BahavalpurjaVojne BelgijeVojne BolgarijeVojne BolivijeVojne BrazilijeVojne ČeškoslovaškeVojne DanskeVojne Dominikanske republikeVojne EgiptaVojne EkvadorjaVojne EtiopijeVojne FilipinovVojne FrancijeVojne GrčijeVojne GvatemaleVojne HaitijaVojne HondurasaVojne HrvaškeVojne IndijeVojne IrakaVojne IranaVojne ItalijeVojne JaponskeVojne KanadeVojne KitajskeVojne KolumbijeVojne KostarikeVojne Kraljevine JugoslavijeVojne KubeVojne LibanonaVojne LiberijeVojne LuksemburgaVojne MadžarskeVojne MehikeVojne MongolijeVojne NemčijeVojne NepalaVojne NikaragveVojne NizozemskeVojne NorveškeVojne Nove FunlandijeVojne Nove ZelandijeVojne PanameVojne ParagvajaVojne PerujaVojne PoljskeVojne RomunijeVojne SalvadorjaVojne San MarinaVojne Saudove ArabijeVojne SirijeVojne SlovaškeVojne Sovjetske zvezeVojne TajskeVojne TongeVojne TurčijeVojne UrugvajaVojne VenezueleVojne Združenega kraljestvaVojne Združenih držav Amerike
V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela 1. septembra 1939 z nemško invazijo na Poljsko in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani Združenega Kraljestva, Francije in večino držav Britanskega imperija ter Commonwealtha. Kitajska in Japonski imperij sta bila ob začetku že v vojni,[3] medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta nemška invazija na Sovjetsko zvezo ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor, kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha[4] ter Nizozemske.[5]
Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi ideoloških razlik med takratnima supersilama, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje hladne vojne. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje pravice narodov do samoodločbe pospešilo dekolonizacijska gibanja v Aziji in Afriki, v Zahodni Evropi pa sta se gospodarstvo ter proces Evropska integracije okrepila.
Ozadje vojne
Evropa
Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930
S porazom centralnih sil (Avstro-Ogrsko, Nemškim cesarstvom, Bolgarijo, Otomanskim imperijem) v prvi svetovni vojni ter vzponom boljševikov v Ruskem imperiju leta 1917 se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.
Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na pariški mirovni konferenci, leta 1919, ustanovljena Liga narodov. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in arbitražo.
Kljub močnim pacifističnim čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne[6] so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi versajske pogodbe. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.[7]
Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala Weimarska republika. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih 1922 in 1925 oblast v državi prevzeli fašisti pod vodstvom Benita Mussolinija. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu starega rimskega imperija.[8]
Adolf Hitler je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal nemški kancler. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.[9] Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v Etiopiji, ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu 1935 ko je bilo Posarje vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.[10]
Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o nevtralnosti.[11]
Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca 1936 ko je militariziral Porenje. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.[12] Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.[13]
Azija
Na kitajskem je stranka Kuomintang (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti Kitajsko. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, Komunistično partijo Kitajske, kar je privedlo do državljanske vojne.
Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje Japonskega cesarstva. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.[14] Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.[15]
Dogodki pred vojno
Italijanski napad na Etiopijo
Glavni članek: Druga italijansko-abesinska vojna.
Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935
Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.[16] Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.[17] Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.[18] Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.[19]
Španska državljanska vojna
Glavni članek: Španska državljanska vojna.
Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.
Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.[20] Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.[21] Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.[22]
Druga kitajsko-japonska vojna
Glavni članek: Druga kitajsko-japonska vojna.
Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937
Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.[23] Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.[24][25][26] Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.[27][28]
Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.[29] Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta Vuhan. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.[30][31][32]
Sovjetsko-japonski obmejni konflikt
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.[33] Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.[34][35]
Okupacije in sporazumi v Evropi
Glavni članki: Münchenski sporazum, Anschluss in Pakt Ribbentrop-Molotov.
Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938
V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je Nemčija priključila Avstrijo, odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.[36] Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še Sudete na Češkoslovaškem kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera Neville Chamberlaina, z Nemčijo v Münchnu podpisali Münchenski sporazum s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.[37] Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.[38]
Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.[39] Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).[40]
Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop (desno) in sovjetski vodja Josif Stalin po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939
Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.[41] Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).[42] Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.[43]
Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
zahodni zavezniki
Sovjetska zveza in zavezniki
sile osi, in njeni zavezniki
nevtralne države
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,[44] je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan pakt o nenapadanju.[45] Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.[46] Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.[47]
Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.[48] 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda Gdansk ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.[48] Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.[49] Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.
Časovni pregled
Glavni članek: Kronologija druge svetovne vojne.
Glavni članek: Poljska kampanja (1939).
Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na Poljsko, leta 1940 so napadli Norveško in Dansko, maja pa Francijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Aprila 1941 je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo, 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati Moskve, vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200 km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim napadom na Pearl Harbour, nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v bitki za Stalingrad. Propad Nemčije je bil zapečaten z dnevom D. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala 2. septembra 1945, ko se je vdala Japonska. V Evropi se je uradno končala že 8. maja s predajo Nemčije, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.
Vojaško dogajanje
Bliskovita vojna (Blietzkrieg)
Glavni članek: Vojna v Evropi (druga svetovna vojna).
Nemški tanki, 1939
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim napadom na Poljsko. Nemčija je kot vzrok navedla zaigran incident na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v Berlin poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še Avstralija in Nova Zelandija. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še Kanada, Južna Afrika in Nepal.
7TP je bil poljski lahki tank
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po dogovoru Ribbentrop-Molotov razdelili Nemčija in Sovjetska zveza: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
Porušene stavbe v Londonu po nemškem bombardiranju.
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. lažna vojna, ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno Maginotovo in Siegfridovo linijo. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: Litvo, Latvijo in Estonijo, na daljnem severu pa se je v t. i. zimski vojni spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji Barbarosa napadla SZ.
Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v Skandinaviji, vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na Švedskem, od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko Norveške in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo zavzetje Danske in Norveške. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil Neville Chamberlain kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je Winston Churchill, ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v operaciji Dinamo sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti Parizu. Sledila je bitka pri Somi, v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta 22. junija podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.
Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati operacijo Morski lev, do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti RAF. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, Bitka za Britanijo, v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen atlantski zid.
Bitka za Atlantik
Glavni članek: Bitka za Atlantik.
Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje SS Athenia. Nemci so v pričakovanju vojne svoje podmornice in bojne ladje poslali na Atlantik že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.
Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (U-Boot, okrajšava za Unterseeboot), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih konvojev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske letalonosilke HMS Courageous in nočni napad podmornice U-47 na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja HMS Royal Oak.
S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati Rokavski preliv in Severno morje pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom Atlantske listine med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.
Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka križarka Admiral Graf Spee, ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in Indijskem oceanu ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi pomožne križarke, ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in Antarktike. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje Bismarck. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.
Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj enigma. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v Mehiškem zalivu.
Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je uspelo pretihotapiti več težkih križark, ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti arktičnim konvojem, ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil admiral Erich Raeder, nadomestil pa ga je Karl Dönitz, ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel taktiko volčjih krdel.
Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v bitki pri North Capu izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.
Vojna v severni Afriki
Glavni članek: Vojna v severni Afriki.
Goreči nemški tank poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. Križar).
Vojna v Severni Afriki se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom Rodolfa Grazianija s petimi divizijami preko Libije vdrla v Egipt. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval Archibald Wavell, izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800 km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri Benghaziju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s Tobrukom.
Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani Afriški korpus, pod poveljstvom Erwina Rommla, ki je prišel v Tripolis februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v Tripolitaniji in na Siciliji napadlo Aleksandrijo, Port Said in Suez ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po puščavi. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110 km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju El Alamein. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica".
Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v Kairo, da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil Harolda Alexandra za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil Bernard Montgomery. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.
Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.
8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v operaciji Bakla (angleško: Torch) izkrcale v francoskem Maroku in Alžiriji. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.
Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.
Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri Čada. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v Bizerto. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla Tunis in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri rta Bon, s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.
Vojna na Tihem oceanu in v Aziji
Glavna članka: Vojna za Tihi ocean in Burmanska kampanja.
USS Arizona v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče Pearl Harbor.
Vojna na Tihem oceanu se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo Hong Kong, Nizozemsko vzhodno Indijo, Tajsko in ameriške Filipine. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v Pearl Harborju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.
Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih Guam in Wake. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v Maleziji, so v boj poslali bojni ladji HMS Repulse in HMS Prince of Wales, ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.
Januarja 1942 je Japonska napadla Burmo, Nizozemsko Vzhodno Indijo in Novo Gvinejo. 15. februarja je padel Singapur, mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto Darwin in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.
Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta Port Moresby na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do bitke v Koralnem morju. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali atol Midway v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj Aleutskih otokov ob obali Aljaske, a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do bitke za Midway, v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.
V tem času so na Novi Gvineji in Salomonovih otokih potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na Guadalcanalu izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda.
Ameriška letala med bitko za Midway.
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: Tarawa in Makin v skupini Gilbertovih otokov, ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri Marshallovih otokov, kjer so zasedli pomembna atola Kwajalein in Eniwetok. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov Saipan, Tinian in Guam v skupini Marianskih otokov. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov B-29, ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do bitke v Filipinskem morju, kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki Ulithi, Yap, Ngulu in Palau. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v zalivu Leyte pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.
Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta Iwo Jima ter Okinawa, ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla Mandžurijo in okupirala Kurilske otoke. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: atomsko bombo. Prvo bombo so odvrgli na Hirošimo 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto Nagasaki, s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.
Vojna v Sredozemlju
Glavna članka: Italijansko bojišče in Bitka za Malto.
Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. Bitka za Monte Cassino je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.
Vojna v Sredozemskem morju se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke HMS Illustrious (R87) napadla italijansko ladjevje, zasidrano v Tarentu, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.
Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli Jugoslavijo in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na Kreto, vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V bitki pri rtu Matapan je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.
Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v Libanonu in Siriji, ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v Iraku, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.
Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi Malta, majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v bitki za Malto izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.
Po končanih bojih v Severni Afriki, je z operacijo Husky 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu Sicilije, ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v operaciji Baytown izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v operaciji Avalounch izkrcali še pri Salernu, vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri Anziu, kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za Monte Cassino je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili Gotsko obrambno črto, zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja Rdeče armade na vzhodni fronti in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.
Vzhodna fronta in Balkan
Glavna članka: Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) in Vojna na Balkanu.
Nemška vojska v prvi bitki za Harkov, oktober 1941.
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.
Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da Balkan predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. aprilski vojni napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.
Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana četniki in partizani. Prvi so si prizadevali za vrnitev jugoslovanskega kralja, druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.[50] Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.
Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. Operacija Barbarossa, ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila Moskva, ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred obleganim Leningradom in na jugu, ko so se začeli boji za Stalingrad. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po bitki pri Kursku poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od Baltskega morja pa vse do Črnega morja. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila Bitka za Berlin. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.
Zahodna fronta
Zavezniško izkrcanje v Normandiji, 6. junij 1944.
Glavni članek: Zahodna fronta (druga svetovna vojna).
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje druge fronte, s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do izkrcanja zavezniških čet v Normandiji. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do bitke za Francijo, katere vrhunec je bila osvoboditev Pariza. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za Siegfridovo obrambno črto oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je Operacija Market-Garden, ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v Ardenski ofenzivi izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko Ren, s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki Labi.
Stranska bojišča
zimska vojna
nadaljevalna vojna
laponska vojna
kitajsko-japonska vojna
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Glavni članek: Druga svetovna vojna na Slovenskem.
Adolf Hitler in Martin Bormann med obiskom okupiranega Maribora aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.
Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela 6. aprila 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene Neodvisni državi Hrvaški (NDH).[51][52] Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo, nato sodelovanjem v španski državljanski vojni in okupacijo Albanije.
Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v Ljubljanski pokrajini, medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno germanizacijo ter načrt etnocida in genocida, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja Tretjega rajha, kot tudi v Srbijo in Hrvaško.[51] Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami (krščanski socialisti, Sokol) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano Osvobodilna fronta (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.[52][53]
Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela državljanska vojna med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter Slovensko domobranstvo, ki so jo podpirale okupacijske sile.[52][53]
Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z Jugoslovansko armado osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje Zedinjene Slovenije skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je Josip Broz - Tito kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.[52][53]
Politično dogajanje
»Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila priključitev Avstrije leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. politiko popuščanja. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.
Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje HMS Prince of Wales podpisana atlantska listina. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi.
Clement Attlee, Harry Truman in Stalin na potsdamski konferenci.
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. teheransko konferenco. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi Organizacije združenih narodov. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, Iranu, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana jaltska konferenca, med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še potsdamska konferenca. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v Potsdamu v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik Attlee), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o reparacijah, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je hladna vojna.
Vojaška tehnologija
Glavni članek: Vojaška tehnologija druge svetovne vojne.
Letalonosilka USS Saratoga.
Nemški tank Tiger II ali kar »kraljevi Tiger«.
Nemška raketa V2.
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so radar[54] ter naprave za šifriranje (npr. nemška Enigma).[55][56]
Največji pečat je drugi svetovni vojni dal tank. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.[57][58] Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil Panzer IV, tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil Panzer V ali Panter in Tiger I. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še Tiger II, ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88 mm nadeli kar ime »kraljevi Tiger«. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili BT-7, T-35 in v prvi vrsti T-34, ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov JS-2 in 3 (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski Char B1 in Somua S-35 ter skupina t. i. križarskih tankov (Matilda, Crusader, Cromwel). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.
V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili samovozno topništvo, kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil Flak 88mm, ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.
Prvi operativni reaktivni lovec Me 262.
Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili FW 190, Me-109, Ju 87 štuka in A6M3 reisen oz. bolje znan kot zero. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema Spitfire in Hurricane. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski Avro Lancaster ter ameriška B-17 in B-29. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili Jak 1 ter La-5/7. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem P-51 Mustang.
Letalski napad na Tarent in Pearl Harbor ter potopitev ladij HMS Repulse in HMS Prince of Wales je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike bojne ladje so nadomestile letalonosilke, ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.[59] Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale podmornice, ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so vojno za konvoje iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili sonarji, globinske bombe, radarji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale magnetne mine.[60] Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi desantnih ladij.
Med vojno je bila izredno pisana tudi pehotna oborožitev vojakov. Prva vojna je pokazala, da puške repetirke ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila puškomitraljez MG 42, pištoli Walther P38 in P.08 Luger, brzostrelka MP 40, repetirka Karabiner 98k, ter prednik vseh sodobnih avtomatskih pušk, StG44. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka Lee-Enfield. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko Thompson, polavtomatsko puško M1 Garand, puškomitraljezom M1918 BAR in pištolo Colt 1911. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko Špagin, puško repetirko izredno starega izvora Mosin-Nagant, polavtomatsko puško Tokarjev ter enega izmed puškomitraljezov Maxim, Degtjarev in Gorjunov. Brzostrelke so se zelo izkazale v bitkah v zaprtih prostorih ter pogojih džungle,[61] avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.[62]
Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji znanstvene fantastike, druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca Me 262 ter t. i. maščevalno orožje (nemško:Vergeltungswaffen), tj. letečo bombo V-1, raketo V-2 ter top V-3.[63] Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer Fritz X),[64] žarki (IR) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo atomske bombe, vendar so si načrt napačno zastavili, tako[65][66] da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo".
Posledice
Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji USS Missouri podpisana japonska brezpogojna kapitulacija. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.
Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni imperiji (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne dekolonializacije nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so Indija, Pakistan, Indonezija, Madagaskar, Alžirija, Izrael, Severna Koreja, Južna Koreja, idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.
Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je razdelila na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo NATO, Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z Varšavskim paktom. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v hladni vojni, obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo atomskega spopada.
Žrtve in škoda
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot totalno vojno. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km2, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.
Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih bolezni, lakote, bombardiranj ter pokolov, genocidov in drugih vojnih zločinov,[67][68][69] ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. holokavst in pokol v Nankingu) kot tudi na strani zaveznikov (npr. Katinski pokol[70] in bombardiranje Dresdena[71][72][73][74][75]). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile biološko in kemično orožje (npr. italijanske sile so uporabile iperit v Abesiniji,[76] enota 731 Japonske cesarske vojske pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske[77] in začetnih bojih s Sovjetsko zvezo[78]). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev.
Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.
Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.[79] Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).[80] V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času prve svetovne vojne 10 % vseh žrtev med civilisti.[81]
Po zavezniškem bombnem napadu popolnoma porušeno mesto Dresden.
Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega nacionalnega dohodka.[82][83]
Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.[82][83][84]
Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.[82][83]
Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.
Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.
Glej tudi
Kronologija druge svetovne vojne
Vojne napovedi v drugi svetovni vojni
Tretji rajh
koncentracijsko taborišče
izumi in pridobitve druge svetovne vojne
seznam osebnosti druge svetovne vojne
Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Sklici
Sommerville, D. (2008). The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements. Lorenz Books. str. 5. ISBN 0754818985.
Gilbert, M. (2000). Second World War. London: Phoenix Press, str. 745-746.
Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". V: Studies in modern Chinese history, 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564
»Australia Declares War on Japan«. ibiblio. Pridobljeno 3. oktobra 2009.
»The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan«. ibiblio. 2007. Pridobljeno 3. oktobra 2009.
Ingram 2006, str. 76–8.
Kantowicz 1999, str. 149.
Shaw 2000, str. 35.
Brody 1999, str. 4.
Zalampas 1989, str. 62.
Schmitz 2000, str. 124.
Adamthwaite 1992, str. 52.
Shirer 1990, str. 298–99.
Smith & Steadman 2004, str. 28.
Busky 2002, str. 10.
Andrea L. Stanton; Edward Ramsamy; Peter J. Seybolt (2012). Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia. str. 308. ISBN 978-1-4129-8176-7. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2018. Pridobljeno 6. aprila 2014.
Barker 1971, str. 131–32.
Shirer 1990, str. 289.
Kitson 2001, str. 231.
Neulen 2000, str. 25.
Payne 2008, str. 271.
Payne 2008, str. 146.
Eastman 1986, str. 547–51.
Hsu & Chang 1971, str. 195–200.
Tucker, Spencer C. (2009). A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East. ABC-CLIO. ISBN 978-1-85109-672-5. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2018. Pridobljeno 27. avgusta 2017 – prek Google Books.
Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"
Levene, Mark and Roberts, Penny. The Massacre in History. 1999, pp. 223–24
Totten, Samuel. Dictionary of Genocide. 2008, 298–99.
Hsu & Chang 1971, str. 221–30.
Eastman 1986, str. 566.
Taylor 2009, str. 150–52.
Sella 1983, str. 651–87.
Beevor 2012, str. 342.
Goldman, Stuart D. (28. avgust 2012). »The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939«. The Diplomat. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2015. Pridobljeno 26. junija 2015.
Timothy Neeno. »Nomonhan: The Second Russo-Japanese War«. MilitaryHistoryOnline.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2005. Pridobljeno 26. junija 2015.
Collier & Pedley 2000, str. 144.
Kershaw 2001, str. 121–22.
Kershaw 2001, str. 157.
Davies 2006, pp. 143–44 (2008 ed.).
Shirer 1990, str. 461–62.
Lowe & Marzari 2002, str. 330.
Dear & Foot 2001, str. 234.
Shirer 1990, str. 471.
Watson, Derek (2000). »Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939«. Europe-Asia Studies. 52 (4): 695–722. doi:10.1080/713663077. ISSN 0966-8136. JSTOR 153322.
Shore 2003, str. 108.
Dear & Foot 2001, str. 608.
»The German Campaign In Poland (1939)«. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2014. Pridobljeno 29. oktobra 2014.
»The Danzig Crisis«. ww2db.com. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2016. Pridobljeno 29. aprila 2016.
»Major international events of 1939, with explanation«. Ibiblio.org. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2013. Pridobljeno 9. maja 2013.
Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, Pro-Andy, Maribor, 2006 (COBISS)
Cvirn, J. idr. (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". V: Ilustrirana zgodovina Slovencev (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1
(2006). Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. (COBISS)
Cvirn, J. idr. (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". V: Ilustrirana zgodovina Slovencev (str. 348-61).
Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5
Ratcliff, R.A. (2006). Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers. Cambridge University Press. str. 11. ISBN 0521855225.
Schoenherr, S. (2007). »Code Breaking in World War II«. History Department at the University of San Diego. Pridobljeno 15. novembra 2009.
Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6
Dupuy, T.N. (1982). The Evolution of Weapons and Warfare. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9
Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6
Rydill, L. (1995). Concepts in Submarine Design. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X
Cowley, R. & Parker, G. (2001). The Reader's Companion to Military History. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9
Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). The AK-47: the worlds favourite killing machine Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine. (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.
Basil, C. (1976). The Battle of the V-Weapons. Morley: The Elmfield Press.
Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". V: The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare, vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.
Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. Physics Today 53 (7): 34-36.
Krieger, W. (1995). The Germans and the Nuclear Question. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.
O'Brien, J.V. »World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945)«. Obee's History Page. John Jay College of Criminal Justice. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
White, M. »Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm«. Historical Atlas of the Twentieth Century. Matthew White's Homepage. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
»World War II Fatalities«. secondworldwar.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2007. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
Paul, A. (2010). Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1
Stanton, G. »How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 16. avgusta 2010.
Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). Firestorm: The Bombing of Dresden. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X
Harding, L. »German historian provokes row over war photos«, The Guardian, 21. oktober 2003.
Grayling, A.C (27. marec 2006). »Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective«. London: The Guardian. Pridobljeno 1. oktobra 2008.
Hawley, C. »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«. Spiegel Online, 11. februar 2005.
Tucker, S.C.; Roberts, P.M. (2004). Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO. str. 319. ISBN 1576079996.
Sabella, R; Li, F Fei; Liu, D (2002). Nanking 1937: Memory and Healing. M.E. Sharpe. str. 69. ISBN 0765608162.
Harris, S. (2002). Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up. Routledge. str. 74. ISBN 0415932149.
Žerjavić, V. (1989). Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb.
Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 121-130.
Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 125-130.
Milward, A.S. (1979). War, economy, and society, 1939-1945. University of California Press.
Overy, R. (1997). Why the Allies Won. W.W. Norton & Company.
Barnett, C. (1986). The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation. Macmillan.
Viri
Čuček, J. idr. (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". V: Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba. (COBISS)
(1981). Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba.
(1981). Druga svetovna vojna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
(1970). Druga svetovna vojna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Druga svetovna vojna.
(angleško)
Slike druge svetovne vojne
Baza podatkov o drugi svetovni vojni
Enciklopedija 2.SV na History Channel
Barvne slike o 2.SV
Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV Arhivirano 2009-01-30 na Wayback Machine.
»WW2 People's War« - projekt »WW2 People's War« - projekt BBCja: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni
»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc« Arhivirano 2009-04-26 na Wayback Machine.
Spletne zbirke normativne kontrole Uredite to na Wikipodatkih
Mednarodno
GNDFASTWorldCat
Nacionalno
ZDAFrancijapodatki BnFJaponskaRepublika ČeškaŠpanijaKorejaŠvedskaPoljskaIzrael
Umetniki
KulturNav
Drugo
Lexicon Istoric ReticHistorical Dictionary of SwitzerlandNARAEncyclopedia of Modern Ukraineİslâm AnsiklopedisiInternet Encyclopedia of UkraineYale LUXIstrapedia
Kategorije: Druga svetovna vojnaVojne AlbanijeVojne ArgentineVojne AvstralijeVojne AvstrijeVojne BahavalpurjaVojne BelgijeVojne BolgarijeVojne BolivijeVojne BrazilijeVojne ČeškoslovaškeVojne DanskeVojne Dominikanske republikeVojne EgiptaVojne EkvadorjaVojne EtiopijeVojne FilipinovVojne FrancijeVojne GrčijeVojne GvatemaleVojne HaitijaVojne HondurasaVojne HrvaškeVojne IndijeVojne IrakaVojne IranaVojne ItalijeVojne JaponskeVojne KanadeVojne KitajskeVojne KolumbijeVojne KostarikeVojne Kraljevine JugoslavijeVojne KubeVojne LibanonaVojne LiberijeVojne LuksemburgaVojne MadžarskeVojne MehikeVojne MongolijeVojne NemčijeVojne NepalaVojne NikaragveVojne NizozemskeVojne NorveškeVojne Nove FunlandijeVojne Nove ZelandijeVojne PanameVojne ParagvajaVojne PerujaVojne PoljskeVojne RomunijeVojne SalvadorjaVojne San MarinaVojne Saudove ArabijeVojne SirijeVojne SlovaškeVojne Sovjetske zvezeVojne TajskeVojne TongeVojne TurčijeVojne UrugvajaVojne VenezueleVojne Združenega kraljestvaVojne Združenih držav Amerike
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
23.07.2026 ob 11:05
Aja, pa ne pozabte, jutri bo petek. 😁