☕ Breg 22

Ime: Zoisova palača, Hram umetnosti

Stara hišna številka je bila 174.

Leta 1932 so med obnovo našli dve plošči na vrtu palače.

Prva plošča je sedaj vzidana levo od empirskega portala. Zgornji del je odlomljen. Na njej je pa napis ZOIS P.P. MDCCXXVIII. Okrajšava P.P. pomeni OČE DOMOVINE.

Druga plošča pa je nad stranskimi vrati in je na njej ljubljanski grb še brez zmaja. Na plošči pa je napis 1589 LABACH.

Palača je bila sprva prezidana iz treh manjših hiš in pozneje povečana za sosednji dvorec kartuzijanov iz Bistre.
Leta 1728 so Zoisovi kupili poslopje od Ljubljanskih klaris.
Leta 1760 so Zoisovi kupili Erbergovo hišo, ki je sedaj desno krilo palače.
Leta 1764 so Zoisovi kupili Ulčerjevo hišo, ki je sedaj desno krilo palače.
Leta 1765 so Zoisovi kupili Erbergovo palačo.
Leta 1771 so Zoisovi kupili Lenzenbergovo hišo, ki je sedaj desno krilo palače.
Leta 1782 je Zois kupil dvorec kartuzijanov s cerkvico svetega Huga in Bruna, ki so ji meščani rekli tudi pri svetem Lovrencu. Pred tem pa je bila tu cerkev svetega Fridolina. Cerkev je po pregonu bistriških redovnikov propadala, zato jo je Zois podrl. Za dvorom je bil vrt in mestni jarek, ki ga je Zois zasul in preuredil v drevored.
Leta 1793 je Žiga Zois združil šest hiš in jih prezidal v sedanjo palačo.

V pritličju palače je bilo hišnikovo stanovanje, skladišča, drvarnica, hlevi, remiza za vozove, vinska klet. V 1. nadstropju so bili poslovni prostori, medtem ko so bili v 2. nadstropju knjižnica, zbirka mineralov ter 17 sob v uporabi Žige Zoisa. V 3. nadstropju pa so bila stanovanja za sorodnike.

Od leta 1798 palače ni več zapustil zaradi bolezni.

Pri Zoisu so se zbirali Kopitar, Japelj, Linhart, Vodnik in drugi, zato so palači rekli tudi HRAM UMETNOSTI.

Leta 1821 je med vladarskim kongresom v drugem nadstropju, kjer je bila knjižnica in konferenčna soba stanoval knez Metternich.

Leta 1918 je palačo kupil Peter Kozina, ustanovitelj tovarne PEKO. Na dvorišču je vzidal nagrobno ploščo posvečeno Žigi Zoisu in njegovi materi Ivani rojeni Kappus. Ploščo je kasneje Zoisov nečak Karel Zois postavil na Krištofovem pokopališču.

Leta 1932 je novi lastnik palače Skubec med obnovo našel rimski nagrobnik, ki je shranjen v lapidariju Narodnega muzeja pod številko 40:

D I M. AURELIUS IOVINUS VETERANUS LEG XIII GEM. MILES TORQUATUS ET DUPLARIUS URSAE AURELIAE CONIUGI KARISSIMAE.

Bogu nepremagljivemu Mitri. Avrelij Jovin, veteran 13. legije geminae (dvojne, sestavljene iz dveh legij), vojak odlikovan z zlato verižico in dvojno plačo, Ursi Avreliji predragi soprogi.

Med Rimsko, Igriško in Prešernovo cesto je Zois uredil botanični vrt, ki je obsegal do Kolezije drevored z 2500 drevesi od tega je bilo 400 tujih dreves. V vrtu je bil še rastlinjak ter kipi. Vrt je Zois vzdrževal do leta 1809. Leta 1817 je vrt prodal trgovcu Seunigu, ki je vrt zaprl za javnost in ga preuredil v sadovnjak.

VIR: Kopriva Silvester, LJUBLJANA SKOZI ČAS, Borec 1989