☕ Brassaï

Brassaï je psevdonim pariškega fotografa Gyula Halásza (1899 – 1984), ki se je rodil 9. septembra 1899 v Brassóu (Braso) v JV Transilvaniji – ki danes pripada Romuniji, takrat pa je bil del Madžarske. Tudi svoj psevdonim je povzel po tem mestu. Ko je bil star tri leta, se je njegova družina preselila v Pariz za eno leto, medtem ko je njegov oče, profesor književnosti, poučeval na Sorboni. Kot mladenič je Gyula Halász študiral slikarstvo in kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti predno se je priključil konjeniškemu polku avstro -ogrske vojske, kjer je služil do konca prve svetovne vojne. Leta 1920 je Halász odšel v Berlin, kjer je delal kot novinar in študiral na Berlinski Charlottenburg Akademiji za likovno umetnost. Leta 1924 se je preselil v Pariz, kjer naj bi ostal do konca svojega življenja, vsaj želel si je tako. Da bi se naučil francoskega jezika, je začel z branjem del Marcela Prousta. Živel je med številnimi umetniki v četrti Montparnasse, in se naposled zaposlil kot novinar. Kmalu je začel prijateljevati s Henryjem Millerjem, Léonom – Paulom Farguem in pesnikom Jacquesom Prevertom. Brassaï si je s svojimi fotografijami ustvaril svetovno slavo, ki ga je privedla do samostojne razstave v Združenih državah Amerike na George Eastman House v Rochesterju, New York, na Art Institute v Chicagu in v muzej v New Yorku v Moderno galerijo. Leta 1956 je njegov film: »Tant qu’il y aura des bętes«, dobil priznanje za najbolj izvirni film na filmskem festivalu v Cannesu in leta 1974 je postal vitez reda umetnosti in književnosti, leta 1976 pa so mu podelili odlikovanje Legije časti. Dve leti kasneje, leta 1978, je osvojil prvo “Grand Prix National de la Photographie” v Parizu. https://i.pinimg.com/564x/73/11/c8/7311c86cdb74d8d2215b4d80eac225eb.jpg