8. APRIL 1866
Zveza med Italijo in Prusijo je gotova.
Naš cesar je ukazal mobilizacijo avstrijske armade.
Zveza med Italijo in Prusijo je gotova.
Naš cesar je ukazal mobilizacijo avstrijske armade.
0
20. JUNIJ 1866
Nadvojvoda Albreht je sprejel vojno napoved laškega vrhovnega vojskovodje La Marmora.
V imenu kralja je napovedal, da hoče kralj kot varuh pravic svojega naroda in branitelj narodne enotnosti v 3 dneh pričeti s sovražnim nastopom.
Cesar Franc Jožef I. je izdal na svoje narode oklic, v katerem omenja, da mora svojo armado poklicati pod orožje proti Prusiji in Italiji.
Nadvojvoda Albreht je sprejel vojno napoved laškega vrhovnega vojskovodje La Marmora.
V imenu kralja je napovedal, da hoče kralj kot varuh pravic svojega naroda in branitelj narodne enotnosti v 3 dneh pričeti s sovražnim nastopom.
Cesar Franc Jožef I. je izdal na svoje narode oklic, v katerem omenja, da mora svojo armado poklicati pod orožje proti Prusiji in Italiji.
0
21. JUNIJ 1866
Vojno napoved je nadvojvoda Albreht svojim četam javil s posebnim poveljem:
Vojaki!
Že dolgo pričakovani trenotek je naposled prišel.
Vojna se začne!
Iznova steguje roparski sosed svoje roke po najlepšem biseru v kroni našega vladarja.
Ta biser je izročen sedaj vašemu varstvu.
Spomnite sovražnika na to,
kolikokrat je že pred vami bežal!
Naprej vojaki!
S pričakovanjem zro na vas cesar in domovina,
z navdušenim sočutjem vaše matere,
vaše žene,
vaši bratje!
Naprej v boj v božjem imenu z urnebesnim klicem ŽIVIO CESAR!
Še preden je preteklo 3 dni od trenotka vojne napovedi, že je začela prehajati laška armada, ki je bila z glavnim delom zbrana pri Solferinu in pri krajih Mozambano in Valeggio.
Prvi oddelek laške vojske je imel nalogo prekoračiti dolnji Pad in od juga priti cesarskim vojakom za hrbet.
Glavna laška armada je imela 120 000 mož pehote, 7 200 konjenice in 282 topov.
Imela je namen polastiti se hribov, ki se nahajajo med Verono in Peschiero.
Cesarska armada se je zbrala okoli Verone.
Sem je prišel iz Benetk prvi, drugi in četrti bataljon polka 17.
Tretji bataljon je še ostal v Dalmaciji.
V veliki vročini so po prašnih cestah korakali vojaki.
Marsikdo je omagal.
Prenočišča so imeli slaba, ali pa kar pod milim nebom.
Kjer je bilo dobiti zelenih vej, so si vojaki hitro napravili ute.
Pod neokleščeno drevje so postavili konje v senco.
Armada je štela 5. zbor, 7. zbor in pol ter 1. rezervno kavalerijsko divizijo.
Vsega skupaj je bilo 100 000 mož, 7 000 jezdecev in 192 topov.
Vojno napoved je nadvojvoda Albreht svojim četam javil s posebnim poveljem:
Vojaki!
Že dolgo pričakovani trenotek je naposled prišel.
Vojna se začne!
Iznova steguje roparski sosed svoje roke po najlepšem biseru v kroni našega vladarja.
Ta biser je izročen sedaj vašemu varstvu.
Spomnite sovražnika na to,
kolikokrat je že pred vami bežal!
Naprej vojaki!
S pričakovanjem zro na vas cesar in domovina,
z navdušenim sočutjem vaše matere,
vaše žene,
vaši bratje!
Naprej v boj v božjem imenu z urnebesnim klicem ŽIVIO CESAR!
Še preden je preteklo 3 dni od trenotka vojne napovedi, že je začela prehajati laška armada, ki je bila z glavnim delom zbrana pri Solferinu in pri krajih Mozambano in Valeggio.
Prvi oddelek laške vojske je imel nalogo prekoračiti dolnji Pad in od juga priti cesarskim vojakom za hrbet.
Glavna laška armada je imela 120 000 mož pehote, 7 200 konjenice in 282 topov.
Imela je namen polastiti se hribov, ki se nahajajo med Verono in Peschiero.
Cesarska armada se je zbrala okoli Verone.
Sem je prišel iz Benetk prvi, drugi in četrti bataljon polka 17.
Tretji bataljon je še ostal v Dalmaciji.
V veliki vročini so po prašnih cestah korakali vojaki.
Marsikdo je omagal.
Prenočišča so imeli slaba, ali pa kar pod milim nebom.
Kjer je bilo dobiti zelenih vej, so si vojaki hitro napravili ute.
Pod neokleščeno drevje so postavili konje v senco.
Armada je štela 5. zbor, 7. zbor in pol ter 1. rezervno kavalerijsko divizijo.
Vsega skupaj je bilo 100 000 mož, 7 000 jezdecev in 192 topov.
0
23. JUNIJ 1866
Na večer je vse pričakovalo za drugi dan obletnico bitke pri Svetem Martinu.
Lovci so se bahali, da hočejo imeti drugi dan lov na zajce – Piemontezarje.
Pešci so z veseljem kazali bajonete in puškina kopita, češ,
streljali ne bomo veliko, pač pa bolj bodli in mlatili.
Topničarji so hvalili topove, ulanci in huzarji so z ljubeznijo gladili in gleštali svoje konje, kajti
na južnozapadno stran je lepa ravnina in tam bomo na urnih konjih lovili sovražnika.
Kjer je poveljnik Albreht jezdil med četami, povsod je zrl v zaupajoče obraze, povsod so ga veselo pozdravljali, saj so ga poznali kot dobrega učenca velikega Radeckija.
Tako je bilo na predvečer bitke pri Kustoci ravno ob sedmi obletnici bojev pri Svetem Martinu.
Na večer je vse pričakovalo za drugi dan obletnico bitke pri Svetem Martinu.
Lovci so se bahali, da hočejo imeti drugi dan lov na zajce – Piemontezarje.
Pešci so z veseljem kazali bajonete in puškina kopita, češ,
streljali ne bomo veliko, pač pa bolj bodli in mlatili.
Topničarji so hvalili topove, ulanci in huzarji so z ljubeznijo gladili in gleštali svoje konje, kajti
na južnozapadno stran je lepa ravnina in tam bomo na urnih konjih lovili sovražnika.
Kjer je poveljnik Albreht jezdil med četami, povsod je zrl v zaupajoče obraze, povsod so ga veselo pozdravljali, saj so ga poznali kot dobrega učenca velikega Radeckija.
Tako je bilo na predvečer bitke pri Kustoci ravno ob sedmi obletnici bojev pri Svetem Martinu.
0
24. JUNIJ 1866
Okoli polnoči se je vzdignil vihar in grom je stresal oblake.
Ulil se je dež.
Povsod so drli hudourniki.
Ceste in pota so se izpremenila v blatne jarke.
Spanja ni bilo.
Na vse zgodaj so morale čete že pozajuterkovati, za črez dan pa so že prejšnjega dne skuhali meso.
Za bojni pohod je bilo že vse natančno določeno.
Na skrajnem desnem krilu se je imel bojevati polk 17 v rezervni pehotni diviziji Ruprecht.
Sovražnika je bilo treba vreči s hribov, če jih bo zasedel.
Polnočni naliv je ohladil ozračje.
2.00
Rezervna divizija barona Ruprechta si kuha kavo.
3.00
Vzdigne se kot prva na skrajnem desnem krilu brigada Benko in nastopi svojo pot.
Iz daljave se sliši grom topov.
Peschiera strelja na Lahe, ki se bližajo utrdbam.
Brigada Benko se obrne proti jugu skozi vasi Sandra in Castelnuovo.
https://c1.staticflickr.com/7/6229/6240431864_fd230df70f_b.jpg
7.00
Brigada je v Castelnuovi.
Že se sliši od juga z gričev, kjer na višini stoji cerkvica in vas Oliosi, prasketanje pušk.
Nadvojvoda ukaže, naj rezervna divizija neugnano prodira proti Oliosi in dalje proti jugu.
Brigada Benko se je že pripravila na boj.
Varstvo desnega krila je izročila prvemu bataljonu polka 17.
Drugi in tretji bataljon sta korakala na levem krilu ob potoku Tione po mokri močvirnati dolini.
Vedno bliže prihajajo čete višinam, od koder pošiljajo laški topovi svoje strele.
Prvi bataljon maršira svojo pot.
Spredaj hiti druga stotnija kot prednja straža in pusti ostalih 5 stotnij daleč za sabo.
Vročekrvne in nagle poveljnike ima.
Skrbno pazi na svojega poveljnika Beneša prostak Notranjec Marušič Jožef.
Pripravljen je, braniti ga s svojim življenjem.
Hrvat narednik Nikolaj Peterlič se ogleduje, kje bi našel mesto za naskok na sela.
Dolenjski trobentač Jerič Anton ve, da mora svoje tovariše navduševati.
Vesel je in vzbuja veselje in pogum tovarišem.
Pravi jim, da bo vedno pravi čas zatrobil za naskok, da bodo Lahi pred glasom njegove trobente bežali.
Mimo sovražnika, ki stoji na višini v vasi Renati in strelja na naše s topovi, hiti druga stotnija pod vznožje gore Cricol, ki jo je bila zasedla laška divizija.
Podpolkovnik Feldegg se pripravi s petimi stotnijami za naskok na baterijo na Renati.
Prva stotnija ima varovati desno krilo.
Ostale štiri stotnije se za naskok uvrste v dve koloni.
Ko zadoni povelje za naskok, se zaženo stotnije proti Lahom.
Hudo streljanje jih sprejme.
Posebno na častnike meri sovražnik.
Tu padejo mrtvi poveljnik 6. stotnije, nadporočnik Šramek od prve in poročnik Holič od 4. stotnije.
Več jih je težko ranjenih.
Trije Lahi se vržejo na ranjenega Obersterja.
Tedaj plane naprej desetnik Medved France.
S kopitom potolče Lahe, varno naloži na rame ranjenega častnika in ga odnese na obvezovališče.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9f/Assalto_finale_austriaco_a_Custoza_%281866%29.jpg
Hišo za hišo naskočijo naši.
Sovražnik se brani, toda povsod je vržen.
Do močno zasedene vasi Oliosi prodere prva stotnija.
Na parobku stoje hiše Campagna rossa.
Iz hiš vrže prva stotnija sovražnika.
Toda že se bliža premaganim pomoč.
Prodiranje bode treba ustaviti.
Naskok sovražnika je obrnjen proti Renati in severnemu pobočju.
Toda tudi Campagna rossa mora prestati naskok.
Prva stotnija ga vzdrži.
V Renati se morajo naše čete umakniti za malo časa.
9.00
Na celi črti od Oliosi do Villafrance se je že začel ljut boj.
Pri Villafranci je naša konjenica z napadom Lahe prestrašila, da pozneje ni prišlo do novih spopadov.
Za en hip se je na desnem krilu med osmo in deveto uro ustavil zmagovalni nastop v prvi vrsti prvega bataljona polka 17.
Zdelo se je , da bodo Lahi s svojo premočjo potisnili naše nazaj.
V tej stiski je trpela tudi druga stotnija polka 17.
Naenkrat jo izza plota naskoči laška konjenica.
Vsi trije nižji častniki so v hipu ranjeni, kajti ob enem zadene stotnija tudi na prodirajočo laško pehoto.
Že je ranjeni poročnik Beneš v nevarnosti, da bo ujet.
Reši ga prostak Marušič, ki se zažene z bajonetom na sovražnika in mu iztrga svojega častnika.
V tem nevarnem trenotku prodirjajo od zadaj za brigado Benko trije vodi ulancev.
Ravno maršira nova laška brigada na bojišče.
Ulanci jo vderejo v najhujšem diru črez prve laške vrste na čete brigade.
Sedaj je prišel čas za nove naskoke na višine okoli Oliosi.
Stotnije prvega bataljona z bajonetom ženo sedaj vnovič Lahe iz Renate, pode ga mimo Campagna rossa, kjer se združijo s prvo stotnijo, in nič več ne ustavi naših čet.
Od zadaj pridejo sedaj tudi iz Peschiere čete na pomoč.
Notri do reke Mincio je pridrl prvi bataljon in ob tej priliki rešil 36. lovski bataljon, ki ga je bil sovražnik že skoro obkolil.
Brez ozira na ogenj z desnega brega reke Mincio sta se tretja in četrta stotnija vrgli na cel bataljon laškega polka in ga zapodili nazaj ter rešili od 36. lovskega bataljona, kar se je še dalo rešiti.
13.00
Na tem krilu je boj prenehal.
Prvi bataljon je imel za sabo marš, čijega ravna črta znaša 15 kilometrov.
Vso pot je izvršil med najhujšim bojem v hudi vročini.
Polkovnik Attems je vodil svoja bataljona na levem krilu brigade Benko.
Imel je težavno pot po zaraščenih pobočjih gori in doli.
8.00
Dospel je na višine pri kraju Brolino, vzhodno od vrhov pri Oliosi, ki jih je imela ravno takrat naskočiti brigada Piret.
Tudi Attems je sklenil poseči v boj za to važno točko.
Pod lepim, s pinijami poraščenim holmom na zeleni trati se uredita bataljona za naskok.
Polkovni kapelan Nikolaj Žic stopi pred dolge vrste.
Kratke, krepke in navduševalne besede se raztegnejo.
Vojaki pokleknejo k molitvi.
Kapelan razprostre in dvigne roke ter moli odvezo in blagoslov vojakom.
Svete molitve spremlja bojna godba topov z višin nad Oliosi.
Naenkrat grozno treskne ne daleč od mirno stoječega duhovnika in se razleti granata.
Toda nihče ni ranjen.
Blagoslov je varoval vojake in duhovnika.
Vojaki vstanejo.
Bataljona korakata v kolonah proti zahodu navzdol v dolino Tione.
S holma gleda polkovnik Attems, na konju sedeč.
Obraz se mu jasni, ko vidi mirno odločnost kranjskih fantov.
V dolini teče globoki, po dežju narasli Tione.
Ljubljančan, narednik Krombholz prebrede kalno vodo.
Za njim brede 24. stotnija.
Bataljona prekoračita reko.
Mlademu poročniku Viktorju Handschuhu od 11. stotnije se spodrsne na zelo opolzkem bregu.
Utonil bi bil, da ni priskočil prostak Prašnikar in ga potegnil na suho.
Bataljona prisopihata na vrh.
Vas Oliosi je zavzeta od brigade Piret.
Le poleg župnišča še brani sovražnik poslopje.
To utrdbo ukaže general Piret drugemu bataljonu polka 17 zavzeti.
Iz oken sipljejo sovražne puške smrt na vsakogar, ki bi se približal.
Tu zakliče Resel Jožef, zastavonoša drugega bataljona:
FANTJE!
NAPREJ ZA ZASTAVO!
Za njim se zaženo proti zaklenjenim vratom na dvorišče vojaki 10. stotnije.
Pod udarci težkih puškinih kopit zahrešče razbita vrata v vežo.
Deseta in deveta stotnija udereta na dvorišče.
Tu jih sprejme iz vseh oken gornjega nadstropja streljanje.
Tu padeta stotnik Müller in nadporočnik Likozar.
Na dvorišče pridirja poročnik Neupauer.
Smrtno zadet se zgrudi in konj vleče mrtvega jezdeca v stremenih na prosto.
Vsak dohod v zgornje prostore je zaprt.
Od daleč opazuje polkovnik Attems mučni položaj stotnij.
Tu zapazi, da moli iz zamreženega okna slama.
Splazijo se trije možje 9. stotnije ob zidu do okna.
Naenkrat se pokadi in slama zagori s plemenom.
Cela utrdba je v dimu.
Ogenj vžiga že streho.
Sedaj vsi zapahi nič več ne pomagajo sovražniku.
Z belimi robci dajo znamenje, da se udajo.
10 častnikov in 26 vojakov pride našim v roke.
Še je nekaj hiš v sovražnikovih rokah.
Narednik Ajdukovič Miha, hraber Hrvat iz Like, privede četo od 11. stotnije naglo do hiše, ki je močno zasedena.
Pogumno jo naskoči.
Vderejo v hišo in ujamejo 6 častnikov in 70 vojakov.
Tako je vas prešla v oblast dveh bataljonov polka 17.
15.00
Sovražnik je z zadnjimi močmi, zato pa tem trdovratneje branil zadnje postojanke na višinah.
Sedaj polkovnik Attems ukaže, ne več čakajoč povelja, svojima bataljonima, naj hitita na pomoč četam, ki naskakujejo vas Pasquali.
19., 20., 23. in 24. stotnija četrtega bataljona polka 17 marširata spredaj v boj, ker utrujeni polki že ne morejo več naprej.
Prvi udereta v vas 23. in 24. stotnija.
Vname se boj za vsako hišo.
V neki trdni enonadstropni hiši je polno Lahov.
Narednik Krumbholz s četo prvi pri naskoku vdere v hišo.
Zajame 9 sovražnikov.
V prvo nadstropje zbeži laški narednik.
Za njim hiti prostak Mede.
S sabljo v roki se mu postavi Lah nasproti in rani Medeta v stegno.
Mede pa ga za povračilo prebode z bajonetom.
Poslopje za poslopjem zavzame 23. stotnija.
Stotnik Prechtl je povsod prvi.
Naenkrat stoji pred četo Lahov in cevi puško so namerjene na njegova prsa.
Izgubljen se zdi.
Tu priskoči prostak Lavrenčič, izbije dvema Piemontezoma puške v stran, zabode tretjega in reši svojega stotnika.
Pasquali je vzet.
Sovražnik se umakne na višino Monte Vento, toda bataljona ga preganjata.
Zopet so prvi bili junaki 23. stotnije, ki dospo na višino.
Sovražnik je potolčen.
Drugod je zavzeta Sveta Lucija in sovražnik je vržen z vrhov pri Kustoci.
Bitka je dobljena.
Po noči se umika sovražnik pobit in osramočen čez reko Mincio nazaj.
71 častnikov in 1099 mož naše armade leži mrtvih na bojišču, od tega 8 častnikov in 44 mož polka 17.
7 častnikov in 249 mož je bilo ranjenih v polku 17 ter 75 mož pogrešanih.
Takrat je bila pesem resnica:
Primigne kralj,
Junak pa stopi,
Kjer mož pri možu v krvi spi,
Najbližjemu v mrličev tropi,
Pripne na prsi znak časti.
Kar meč,
Kar strel jih je pomoril,
V tem ednem sem odlikoval,
Teh slednji manj kot jaz ni storil,
Več kot mi vsi je žrtvoval.
Okoli polnoči se je vzdignil vihar in grom je stresal oblake.
Ulil se je dež.
Povsod so drli hudourniki.
Ceste in pota so se izpremenila v blatne jarke.
Spanja ni bilo.
Na vse zgodaj so morale čete že pozajuterkovati, za črez dan pa so že prejšnjega dne skuhali meso.
Za bojni pohod je bilo že vse natančno določeno.
Na skrajnem desnem krilu se je imel bojevati polk 17 v rezervni pehotni diviziji Ruprecht.
Sovražnika je bilo treba vreči s hribov, če jih bo zasedel.
Polnočni naliv je ohladil ozračje.
2.00
Rezervna divizija barona Ruprechta si kuha kavo.
3.00
Vzdigne se kot prva na skrajnem desnem krilu brigada Benko in nastopi svojo pot.
Iz daljave se sliši grom topov.
Peschiera strelja na Lahe, ki se bližajo utrdbam.
Brigada Benko se obrne proti jugu skozi vasi Sandra in Castelnuovo.
https://c1.staticflickr.com/7/6229/6240431864_fd230df70f_b.jpg
7.00
Brigada je v Castelnuovi.
Že se sliši od juga z gričev, kjer na višini stoji cerkvica in vas Oliosi, prasketanje pušk.
Nadvojvoda ukaže, naj rezervna divizija neugnano prodira proti Oliosi in dalje proti jugu.
Brigada Benko se je že pripravila na boj.
Varstvo desnega krila je izročila prvemu bataljonu polka 17.
Drugi in tretji bataljon sta korakala na levem krilu ob potoku Tione po mokri močvirnati dolini.
Vedno bliže prihajajo čete višinam, od koder pošiljajo laški topovi svoje strele.
Prvi bataljon maršira svojo pot.
Spredaj hiti druga stotnija kot prednja straža in pusti ostalih 5 stotnij daleč za sabo.
Vročekrvne in nagle poveljnike ima.
Skrbno pazi na svojega poveljnika Beneša prostak Notranjec Marušič Jožef.
Pripravljen je, braniti ga s svojim življenjem.
Hrvat narednik Nikolaj Peterlič se ogleduje, kje bi našel mesto za naskok na sela.
Dolenjski trobentač Jerič Anton ve, da mora svoje tovariše navduševati.
Vesel je in vzbuja veselje in pogum tovarišem.
Pravi jim, da bo vedno pravi čas zatrobil za naskok, da bodo Lahi pred glasom njegove trobente bežali.
Mimo sovražnika, ki stoji na višini v vasi Renati in strelja na naše s topovi, hiti druga stotnija pod vznožje gore Cricol, ki jo je bila zasedla laška divizija.
Podpolkovnik Feldegg se pripravi s petimi stotnijami za naskok na baterijo na Renati.
Prva stotnija ima varovati desno krilo.
Ostale štiri stotnije se za naskok uvrste v dve koloni.
Ko zadoni povelje za naskok, se zaženo stotnije proti Lahom.
Hudo streljanje jih sprejme.
Posebno na častnike meri sovražnik.
Tu padejo mrtvi poveljnik 6. stotnije, nadporočnik Šramek od prve in poročnik Holič od 4. stotnije.
Več jih je težko ranjenih.
Trije Lahi se vržejo na ranjenega Obersterja.
Tedaj plane naprej desetnik Medved France.
S kopitom potolče Lahe, varno naloži na rame ranjenega častnika in ga odnese na obvezovališče.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9f/Assalto_finale_austriaco_a_Custoza_%281866%29.jpg
Hišo za hišo naskočijo naši.
Sovražnik se brani, toda povsod je vržen.
Do močno zasedene vasi Oliosi prodere prva stotnija.
Na parobku stoje hiše Campagna rossa.
Iz hiš vrže prva stotnija sovražnika.
Toda že se bliža premaganim pomoč.
Prodiranje bode treba ustaviti.
Naskok sovražnika je obrnjen proti Renati in severnemu pobočju.
Toda tudi Campagna rossa mora prestati naskok.
Prva stotnija ga vzdrži.
V Renati se morajo naše čete umakniti za malo časa.
9.00
Na celi črti od Oliosi do Villafrance se je že začel ljut boj.
Pri Villafranci je naša konjenica z napadom Lahe prestrašila, da pozneje ni prišlo do novih spopadov.
Za en hip se je na desnem krilu med osmo in deveto uro ustavil zmagovalni nastop v prvi vrsti prvega bataljona polka 17.
Zdelo se je , da bodo Lahi s svojo premočjo potisnili naše nazaj.
V tej stiski je trpela tudi druga stotnija polka 17.
Naenkrat jo izza plota naskoči laška konjenica.
Vsi trije nižji častniki so v hipu ranjeni, kajti ob enem zadene stotnija tudi na prodirajočo laško pehoto.
Že je ranjeni poročnik Beneš v nevarnosti, da bo ujet.
Reši ga prostak Marušič, ki se zažene z bajonetom na sovražnika in mu iztrga svojega častnika.
V tem nevarnem trenotku prodirjajo od zadaj za brigado Benko trije vodi ulancev.
Ravno maršira nova laška brigada na bojišče.
Ulanci jo vderejo v najhujšem diru črez prve laške vrste na čete brigade.
Sedaj je prišel čas za nove naskoke na višine okoli Oliosi.
Stotnije prvega bataljona z bajonetom ženo sedaj vnovič Lahe iz Renate, pode ga mimo Campagna rossa, kjer se združijo s prvo stotnijo, in nič več ne ustavi naših čet.
Od zadaj pridejo sedaj tudi iz Peschiere čete na pomoč.
Notri do reke Mincio je pridrl prvi bataljon in ob tej priliki rešil 36. lovski bataljon, ki ga je bil sovražnik že skoro obkolil.
Brez ozira na ogenj z desnega brega reke Mincio sta se tretja in četrta stotnija vrgli na cel bataljon laškega polka in ga zapodili nazaj ter rešili od 36. lovskega bataljona, kar se je še dalo rešiti.
13.00
Na tem krilu je boj prenehal.
Prvi bataljon je imel za sabo marš, čijega ravna črta znaša 15 kilometrov.
Vso pot je izvršil med najhujšim bojem v hudi vročini.
Polkovnik Attems je vodil svoja bataljona na levem krilu brigade Benko.
Imel je težavno pot po zaraščenih pobočjih gori in doli.
8.00
Dospel je na višine pri kraju Brolino, vzhodno od vrhov pri Oliosi, ki jih je imela ravno takrat naskočiti brigada Piret.
Tudi Attems je sklenil poseči v boj za to važno točko.
Pod lepim, s pinijami poraščenim holmom na zeleni trati se uredita bataljona za naskok.
Polkovni kapelan Nikolaj Žic stopi pred dolge vrste.
Kratke, krepke in navduševalne besede se raztegnejo.
Vojaki pokleknejo k molitvi.
Kapelan razprostre in dvigne roke ter moli odvezo in blagoslov vojakom.
Svete molitve spremlja bojna godba topov z višin nad Oliosi.
Naenkrat grozno treskne ne daleč od mirno stoječega duhovnika in se razleti granata.
Toda nihče ni ranjen.
Blagoslov je varoval vojake in duhovnika.
Vojaki vstanejo.
Bataljona korakata v kolonah proti zahodu navzdol v dolino Tione.
S holma gleda polkovnik Attems, na konju sedeč.
Obraz se mu jasni, ko vidi mirno odločnost kranjskih fantov.
V dolini teče globoki, po dežju narasli Tione.
Ljubljančan, narednik Krombholz prebrede kalno vodo.
Za njim brede 24. stotnija.
Bataljona prekoračita reko.
Mlademu poročniku Viktorju Handschuhu od 11. stotnije se spodrsne na zelo opolzkem bregu.
Utonil bi bil, da ni priskočil prostak Prašnikar in ga potegnil na suho.
Bataljona prisopihata na vrh.
Vas Oliosi je zavzeta od brigade Piret.
Le poleg župnišča še brani sovražnik poslopje.
To utrdbo ukaže general Piret drugemu bataljonu polka 17 zavzeti.
Iz oken sipljejo sovražne puške smrt na vsakogar, ki bi se približal.
Tu zakliče Resel Jožef, zastavonoša drugega bataljona:
FANTJE!
NAPREJ ZA ZASTAVO!
Za njim se zaženo proti zaklenjenim vratom na dvorišče vojaki 10. stotnije.
Pod udarci težkih puškinih kopit zahrešče razbita vrata v vežo.
Deseta in deveta stotnija udereta na dvorišče.
Tu jih sprejme iz vseh oken gornjega nadstropja streljanje.
Tu padeta stotnik Müller in nadporočnik Likozar.
Na dvorišče pridirja poročnik Neupauer.
Smrtno zadet se zgrudi in konj vleče mrtvega jezdeca v stremenih na prosto.
Vsak dohod v zgornje prostore je zaprt.
Od daleč opazuje polkovnik Attems mučni položaj stotnij.
Tu zapazi, da moli iz zamreženega okna slama.
Splazijo se trije možje 9. stotnije ob zidu do okna.
Naenkrat se pokadi in slama zagori s plemenom.
Cela utrdba je v dimu.
Ogenj vžiga že streho.
Sedaj vsi zapahi nič več ne pomagajo sovražniku.
Z belimi robci dajo znamenje, da se udajo.
10 častnikov in 26 vojakov pride našim v roke.
Še je nekaj hiš v sovražnikovih rokah.
Narednik Ajdukovič Miha, hraber Hrvat iz Like, privede četo od 11. stotnije naglo do hiše, ki je močno zasedena.
Pogumno jo naskoči.
Vderejo v hišo in ujamejo 6 častnikov in 70 vojakov.
Tako je vas prešla v oblast dveh bataljonov polka 17.
15.00
Sovražnik je z zadnjimi močmi, zato pa tem trdovratneje branil zadnje postojanke na višinah.
Sedaj polkovnik Attems ukaže, ne več čakajoč povelja, svojima bataljonima, naj hitita na pomoč četam, ki naskakujejo vas Pasquali.
19., 20., 23. in 24. stotnija četrtega bataljona polka 17 marširata spredaj v boj, ker utrujeni polki že ne morejo več naprej.
Prvi udereta v vas 23. in 24. stotnija.
Vname se boj za vsako hišo.
V neki trdni enonadstropni hiši je polno Lahov.
Narednik Krumbholz s četo prvi pri naskoku vdere v hišo.
Zajame 9 sovražnikov.
V prvo nadstropje zbeži laški narednik.
Za njim hiti prostak Mede.
S sabljo v roki se mu postavi Lah nasproti in rani Medeta v stegno.
Mede pa ga za povračilo prebode z bajonetom.
Poslopje za poslopjem zavzame 23. stotnija.
Stotnik Prechtl je povsod prvi.
Naenkrat stoji pred četo Lahov in cevi puško so namerjene na njegova prsa.
Izgubljen se zdi.
Tu priskoči prostak Lavrenčič, izbije dvema Piemontezoma puške v stran, zabode tretjega in reši svojega stotnika.
Pasquali je vzet.
Sovražnik se umakne na višino Monte Vento, toda bataljona ga preganjata.
Zopet so prvi bili junaki 23. stotnije, ki dospo na višino.
Sovražnik je potolčen.
Drugod je zavzeta Sveta Lucija in sovražnik je vržen z vrhov pri Kustoci.
Bitka je dobljena.
Po noči se umika sovražnik pobit in osramočen čez reko Mincio nazaj.
71 častnikov in 1099 mož naše armade leži mrtvih na bojišču, od tega 8 častnikov in 44 mož polka 17.
7 častnikov in 249 mož je bilo ranjenih v polku 17 ter 75 mož pogrešanih.
Takrat je bila pesem resnica:
Primigne kralj,
Junak pa stopi,
Kjer mož pri možu v krvi spi,
Najbližjemu v mrličev tropi,
Pripne na prsi znak časti.
Kar meč,
Kar strel jih je pomoril,
V tem ednem sem odlikoval,
Teh slednji manj kot jaz ni storil,
Več kot mi vsi je žrtvoval.
0
3. JULIJ 1866
Naša severna armada je bila pri Kraljevem Gradcu poražena.
Zato je moral poveljnik južne armade, nadvojvoda Albreht, opustiti misel, da bi izkoristil zmago pri Kustoci.
Moral je prevzeti poveljstvo nad severno armado.
Avstrija se je z Lahi, ki so še na morju poskusili srečo, pa bili pri Visu premagani, naposled pogodila.
Prepustila jim je Benečijo.
V miru s Prusijo je izgubila Avstrija svoje dotedanje stališče v nemški državi.
Zgodovina je krenila svojo pot.
Nastali sta narodno enotni državi Nemčija in Laška.
Zadnji dnevi pa so svetu dokazali, da ima staroslavna Avstrija med narodi še zanaprej svoj vzvišeni poklic:
Austria Erit in Orbe Ultima.
Naša severna armada je bila pri Kraljevem Gradcu poražena.
Zato je moral poveljnik južne armade, nadvojvoda Albreht, opustiti misel, da bi izkoristil zmago pri Kustoci.
Moral je prevzeti poveljstvo nad severno armado.
Avstrija se je z Lahi, ki so še na morju poskusili srečo, pa bili pri Visu premagani, naposled pogodila.
Prepustila jim je Benečijo.
V miru s Prusijo je izgubila Avstrija svoje dotedanje stališče v nemški državi.
Zgodovina je krenila svojo pot.
Nastali sta narodno enotni državi Nemčija in Laška.
Zadnji dnevi pa so svetu dokazali, da ima staroslavna Avstrija med narodi še zanaprej svoj vzvišeni poklic:
Austria Erit in Orbe Ultima.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
05.10.2017 ob 7:25
K tem nemškim državam sta pripadali tudi Avstrija in Prusija.
Prusija si je postavila za prvo nalogo, da prežene Avstrijo iz Nemčije in nato združi Nemce, kjer bo imela odločilno moč Prusija.
Avstrija se ni mogla zanašati na pomoč nobene države.
Le večina nemških vladarjev je bila iz nasprotstva do Prusije Avstriji naklonjena.
Bismark je vse pripravil za odločilen boj z Avstrijo in si pridobil zaveznika v Italiji, kjer je vse komaj čakalo prilike, da iztrgajo naši državi zadnje laške dežele.