Vse PROTI, ker pri edinem, ki je zakonodajni, je proti vsa stroka in vsak ki ga razume, je definitivno proti.
Ostali trije so desna populistična megla, ki so sami sebi namen.
Ostali trije so desna populistična megla, ki so sami sebi namen.
7
@4x proti
in sem ZA, pa večina kolegov odvetnikov smo ZA, res pa je, da so pa tožilci in nekateri sodniki proti, kaj praviš zakaj?
in sem ZA, pa večina kolegov odvetnikov smo ZA, res pa je, da so pa tožilci in nekateri sodniki proti, kaj praviš zakaj?
-5
@sem stroka
dej ne nakladi pa ne laži tuki no kr neki.
povej kdo si, ime priimek, pa svoje kolege tud, pol pa bo tvoj za legitimen!
dej ne nakladi pa ne laži tuki no kr neki.
povej kdo si, ime priimek, pa svoje kolege tud, pol pa bo tvoj za legitimen!
2
@sem stroka
Še pojasnilo zakaj sem za, ker bistveno skrajša postopke in poensotavi sodelovanje med preiskovalnimi organi in sodiščem, ter daje večja pooblastila preiskovalnim sodnikom in zmanjšuje pooblastila državnim tožilcem.
Še pojasnilo zakaj sem za, ker bistveno skrajša postopke in poensotavi sodelovanje med preiskovalnimi organi in sodiščem, ter daje večja pooblastila preiskovalnim sodnikom in zmanjšuje pooblastila državnim tožilcem.
0
@stroka ja
Ko boš svoje podatke objavil ti, ti jaz posredujem svoje, prav?
Ko boš svoje podatke objavil ti, ti jaz posredujem svoje, prav?
0
Ne, ker noben ZA ni ok! Bom kar proti VSEM štirim, ker je tako najbolj pametno!
7
@sem stroka
Tvoja trditev ------->. napačno pripisuje vlogo preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem, medtem ko ključne spremembe zadevajo predvsem Ustavno sodišče.
1. Skrajšanje postopkov in odprava blokad
• Prejšnja ureditev (iz leta 2024) je omogočala, da so preiskovanci ali določeni organi takoj ob ustanovitvi komisije sprožili ustavno presojo. Dokler Ustavno sodišče ni odločilo, se preiskava sploh ni mogla začeti, kar je v praksi povsem blokiralo delo poslancev.
• Nova novela (2026) to možnost vnaprejšnjega ustavnosodnega varstva v celoti odpravlja. Preiskovalne komisije se lahko ustanovijo takoj, preiskovanci pa lahko sodno varstvo (prek upravnega spora) uveljavljajo šele po zaključku preiskave oziroma po sprejetju končnega poročila. Postopki so s tem administrativno res hitrejši in učinkovitejši.
2. Sodelovanje s sodišči in državnimi organi (Deloma drži)
Novela izrecno določa, da so sodišča in drugi državni organi dolžni preiskovalni komisiji nuditi potrebno pravno pomoč ter da morajo njene zahteve obravnavati absolutno nujno. S tega vidika je sodelovanje zakonsko bolj zavezujoče in formalno pospešeno.
3. Večja pooblastila preiskovalnim sodnikom in manjša tožilcem (Ne drži)
Ta del trditve je napačen.
Novela ne prerazporeja moči med klasičnimi organi kazenskega pregona (tožilci in preiskovalni sodniki).
• Parlamentarna preiskava ugotavlja izključno politično odgovornost in ne kazenske krivde.
• Komisije z novelo ne dobivajo novih represivnih pooblastil (kot so hišne preiskave ali prisluškovanje) – za kakršne koli prisilne ukrepe morajo poslanci še vedno pridobiti predhodne sodne odredbe rednih sodišč.
• Sodniki in tožilci so v tej noveli omenjeni le v kontekstu izjeme: oni so edini, ki jim ostaja možnost, da sprožijo ustavno presojo takoj ob ustanovitvi komisije, če ta posega v neodvisnost sodstva ali tožilstva. Omejitev pravic torej ne leti na njihovo delo, temveč na pravice preiskovancev (politikov in drugih posameznikov pod drobnogledom)
Povzetek: Novela je namenjena temu, da politiki in drugi preiskovanci ne bi več mogli zavlačevati parlamentarnih preiskav na Ustavnem sodišču. Zagovorniki zato poudarjajo njeno učinkovitost, nasprotniki in del civilne družbe pa opozarjajo, da gre za krčenje pravnih varovalk posameznikov pred politično samovoljo
Tvoja trditev ------->. napačno pripisuje vlogo preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem, medtem ko ključne spremembe zadevajo predvsem Ustavno sodišče.
1. Skrajšanje postopkov in odprava blokad
• Prejšnja ureditev (iz leta 2024) je omogočala, da so preiskovanci ali določeni organi takoj ob ustanovitvi komisije sprožili ustavno presojo. Dokler Ustavno sodišče ni odločilo, se preiskava sploh ni mogla začeti, kar je v praksi povsem blokiralo delo poslancev.
• Nova novela (2026) to možnost vnaprejšnjega ustavnosodnega varstva v celoti odpravlja. Preiskovalne komisije se lahko ustanovijo takoj, preiskovanci pa lahko sodno varstvo (prek upravnega spora) uveljavljajo šele po zaključku preiskave oziroma po sprejetju končnega poročila. Postopki so s tem administrativno res hitrejši in učinkovitejši.
2. Sodelovanje s sodišči in državnimi organi (Deloma drži)
Novela izrecno določa, da so sodišča in drugi državni organi dolžni preiskovalni komisiji nuditi potrebno pravno pomoč ter da morajo njene zahteve obravnavati absolutno nujno. S tega vidika je sodelovanje zakonsko bolj zavezujoče in formalno pospešeno.
3. Večja pooblastila preiskovalnim sodnikom in manjša tožilcem (Ne drži)
Ta del trditve je napačen.
Novela ne prerazporeja moči med klasičnimi organi kazenskega pregona (tožilci in preiskovalni sodniki).
• Parlamentarna preiskava ugotavlja izključno politično odgovornost in ne kazenske krivde.
• Komisije z novelo ne dobivajo novih represivnih pooblastil (kot so hišne preiskave ali prisluškovanje) – za kakršne koli prisilne ukrepe morajo poslanci še vedno pridobiti predhodne sodne odredbe rednih sodišč.
• Sodniki in tožilci so v tej noveli omenjeni le v kontekstu izjeme: oni so edini, ki jim ostaja možnost, da sprožijo ustavno presojo takoj ob ustanovitvi komisije, če ta posega v neodvisnost sodstva ali tožilstva. Omejitev pravic torej ne leti na njihovo delo, temveč na pravice preiskovancev (politikov in drugih posameznikov pod drobnogledom)
Povzetek: Novela je namenjena temu, da politiki in drugi preiskovanci ne bi več mogli zavlačevati parlamentarnih preiskav na Ustavnem sodišču. Zagovorniki zato poudarjajo njeno učinkovitost, nasprotniki in del civilne družbe pa opozarjajo, da gre za krčenje pravnih varovalk posameznikov pred politično samovoljo
2
Jaz bom 2x za, sinoči sta me prepričala Muki in Kordiš s svojo izjemno retoriko, me pa skrbi njuna fizionomija, Kordiš sin prerije ima faco kot s šestilom narisano, zabuhel je, da se sploh več ne vidi potez obraza, pregovorni "moonface", če ne bi šlo za takega borca za delavske pravice, bi človek pomislil in alkohol v kombinaciji s pomirjevali, medtem ko se s ponosom Lendave Mukijem dogaja nekaj še bolj zagonetnega, da ima vedno manjša usta, včeraj je imel že težave izgovarjati širok o in je bil samo ozek o, še par mesecev tega in mu bo ostal samo še u.
0
Muki je mnoge prepričal s svojim čustvenim apelom, da so brez prisilnega prispevka ogroženi Mostovi-Hidak, priljubljena RTV oddaja z mednarodnim občinstvom, tu smo zdaj proti, Kordiš pa s pronicljivim uvidom v psiho desničarjev, razkril je, kaj oni res mislijo in kar mislijo je čisto drugačno od tega kar govorijo, mračni plan je, pravi Kordiš, da bo Janša glavni urednik RTV in da grejo vse oddaje čez njega in tudi on vodi Dnevnik in Odmeve.
0
@8409 Kordišeca faca te moti, se kdaj pogledaš v ogledalo?? Ja, to je ta vaš desnuharski domet. Videz, ker dobrih argumentov pač nimate, niti jih niste sposobni. Bruh!
0
Tisti, ki boste šli volit. Ne zanima me, kaj boste volili, samo ne oddajat praznih glasovnic. Pri štetju se lahko hitro zgodi, da nekdo obkroži za ali proti, če je prazno. Naredite glasovnico neveljavno, počečkajte, obkrožite in prečrtajte oboje. Ne oddajajte praznih. Sem slišala marsikaj.
7
Proti volilni pravici za drzavljane tretjega sveta in proti socialcem, posebno proti Romom in tistim, ki bi lahko delali, pa se doma praskajo.Sem ZA, da plačujemo naprej naročnino za RTV.Kaj je pa še ena postavka- pa ne vem.Če mi kdo lahko razloži.Hvala.
0
@Jaz sem sej imaš vse zgoraj razloženo v daljšem zapisu @si ti stroka ja
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
09.10.2026 ob 10:14