https://clovekvpravu.si/blog/intervju-bostjan-kojc-starovedska-skupnost Intervju: Boštjan Kojc o Starovedski skupnosti
0
0
Ponovno omenim o osebi.
Beseda »oseba« izhaja iz latinske besede »persona«, ki se je prvotno nanašala na masko, ki so jo igralci nosili v igri in je simbolizirala lik ali vlogo.
Etimologija
Izvor : Beseda "persona" izvira iz latinščine, korenine pa verjetno segajo do etruščanske besede phersu , ki pomeni "maska".
Sorodni izrazi : Gre za dvojnik angleške besede "person" in francoske besede "personne".
Uporaba v latinski slovnici
V latinščini je koncept "osebe" pomemben tudi v slovnici, zlasti pri konjugaciji glagolov. Latinski glagoli spreminjajo svoje končnice glede na:
ASPEKT OPIS
Oseba Označuje, kdo izvaja dejanje (1., 2. ali 3. oseba).
Številka Prikazuje, ali je osebek v ednini ali množini.
Napeto Označuje, kdaj se dejanje zgodi (preteklost, sedanjost, prihodnost).
Razpoloženje Odraža odnos govorca (indikativni naklon, velelnik, konjunktiv).
Glas Označuje, ali subjekt izvede dejanje ali ga prejme (aktivno ali pasivno).
Primeri "persone" v kontekstu
Družbena vloga : V sodobnem kontekstu se "persona" lahko nanaša na družbeno vlogo ali identiteto, ki jo posameznik sprejme v javnosti.
Psihološki vidik : V psihologiji predstavlja masko ali fasado, ki jo posamezniki predstavljajo svetu, kot je razkrito.
-----------------------------------------
Z rojstvom živega bitja, zemljana, človeka, ki se rodi po svoji vrsti bitja se dogodi, da skupine, ki so si dovolile z ljudmi opravljati na način teatralne igre, upravljati z njimi, kot da so vodljiva lutka v teatru ali igralci se v ta namen pojavlja državni pravni red in tudi mnoga druga tako zvana mednarodna prava.
Omenjene skupine izkoristijo posnetek, zabeleženje, record, zapis, podatek, dogodek rojstva, zaznamek,.., rojstva in na podlagi tega USTANOVIJO osebo v igri DRŽAVNI PRAVNI RED, ki je bistveno pisana igra za nevidni, iluzorni teater.
Ker se živo rojeni ljudje, bitja rojena po svoji vrsti IDENTIFICIRAJO , POISTOVETIJO s fiktivnostjo, fikcijo, ki je USTANOVLJENA v državnem pravnem redu s tem postanejo igralci , osebe, persone, maska, akter igre DRŽAVNEGA PRAVNEGA REDA. S tem zanikajo, prikrivajo svojo pravo dejansko naravo, izhodišče, dejstvo, stvarstvo in bitje, ki je rojeno po svoji vrsti. Prevzemajo, povzamejo fiktivno obstojanje osebe, ki ima določene lastnosti, pravice, odgovornosti in dolžnosti ter ni rojena ampak ustanovljena v iluzornem svetu, kjer sta svet in ona sama le iluzija, fikcija v namen teatra, igre , predstave, ki se nanaša na fantazijo. Tak človek potem ne izkazuje s svojim bivanjem in delovanjem , življenjem v svetu, da je rojen človek po lastni vrsti bitja po katerem je rojen ampak se pretvarja da je nekaj drugega ob enem pa se izkazuje, da mu niso več naravni zakoni bistveni po katerih je tudi rojen ampak povzema namesto vseobsegajočega stanja in dejstva lastne pojave na svetu STATUS osebe v državnem pravnem redu (teatru).
Ker se ob sprejemanju vloge izmišljene entitete ustanovljene v državnem pravnem redu odreka z rojstvom dobljenim možnostim, ki mu jih ponuja naravni dejanski red, zakon, zakoni, se tako podredi karakterju, ki ga za izmišljeno osebo predpisuje državni pravni red.
Tako ljudje rojeni po lastni vrsti igrajo igro namišljenih oseb in niso v stanju živeti lastnega sebe, bitja, bitje, kateri je rojen in ne ustanovljen v neobstoječem svetu. Živijo in delujejo po pravilih izmišljenega sveta, po pravilih lažnih zakonitosti, lažnih zakonov ob enem pa so ne glede na to, da se pretvarjajo v življenju za nekaj drugega vseeno deležni vseh naravnih zakonitosti pa bi si to želeli ali ne. Saj naravnih dejanskih značilnosti , zakonov sveta ni moč zmanipulirati , brisati, spreminjati, se jim odreči ali jih zavreči niti jim doreči rok trajanja.
Taki ljudje potem izkazujejo sebe pred drugimi z raznimi vlogami , se postavljajo nad druge, se imajo za nekaj več, kot drugi, se imajo za manj, kot so drugi , se izkazujejo, kot podrejeni, se izkazujejo, kot nadrejeni pa čeprav so v resnici ista vrsta bitja iz mesa in krvi, živa utelešena duša in ne izmišljena osebnost, karakter , ki jo je nekdo opisal, zapisal in ji pripisal neke lastnosti.
Beseda »oseba« izhaja iz latinske besede »persona«, ki se je prvotno nanašala na masko, ki so jo igralci nosili v igri in je simbolizirala lik ali vlogo.
Etimologija
Izvor : Beseda "persona" izvira iz latinščine, korenine pa verjetno segajo do etruščanske besede phersu , ki pomeni "maska".
Sorodni izrazi : Gre za dvojnik angleške besede "person" in francoske besede "personne".
Uporaba v latinski slovnici
V latinščini je koncept "osebe" pomemben tudi v slovnici, zlasti pri konjugaciji glagolov. Latinski glagoli spreminjajo svoje končnice glede na:
ASPEKT OPIS
Oseba Označuje, kdo izvaja dejanje (1., 2. ali 3. oseba).
Številka Prikazuje, ali je osebek v ednini ali množini.
Napeto Označuje, kdaj se dejanje zgodi (preteklost, sedanjost, prihodnost).
Razpoloženje Odraža odnos govorca (indikativni naklon, velelnik, konjunktiv).
Glas Označuje, ali subjekt izvede dejanje ali ga prejme (aktivno ali pasivno).
Primeri "persone" v kontekstu
Družbena vloga : V sodobnem kontekstu se "persona" lahko nanaša na družbeno vlogo ali identiteto, ki jo posameznik sprejme v javnosti.
Psihološki vidik : V psihologiji predstavlja masko ali fasado, ki jo posamezniki predstavljajo svetu, kot je razkrito.
-----------------------------------------
Z rojstvom živega bitja, zemljana, človeka, ki se rodi po svoji vrsti bitja se dogodi, da skupine, ki so si dovolile z ljudmi opravljati na način teatralne igre, upravljati z njimi, kot da so vodljiva lutka v teatru ali igralci se v ta namen pojavlja državni pravni red in tudi mnoga druga tako zvana mednarodna prava.
Omenjene skupine izkoristijo posnetek, zabeleženje, record, zapis, podatek, dogodek rojstva, zaznamek,.., rojstva in na podlagi tega USTANOVIJO osebo v igri DRŽAVNI PRAVNI RED, ki je bistveno pisana igra za nevidni, iluzorni teater.
Ker se živo rojeni ljudje, bitja rojena po svoji vrsti IDENTIFICIRAJO , POISTOVETIJO s fiktivnostjo, fikcijo, ki je USTANOVLJENA v državnem pravnem redu s tem postanejo igralci , osebe, persone, maska, akter igre DRŽAVNEGA PRAVNEGA REDA. S tem zanikajo, prikrivajo svojo pravo dejansko naravo, izhodišče, dejstvo, stvarstvo in bitje, ki je rojeno po svoji vrsti. Prevzemajo, povzamejo fiktivno obstojanje osebe, ki ima določene lastnosti, pravice, odgovornosti in dolžnosti ter ni rojena ampak ustanovljena v iluzornem svetu, kjer sta svet in ona sama le iluzija, fikcija v namen teatra, igre , predstave, ki se nanaša na fantazijo. Tak človek potem ne izkazuje s svojim bivanjem in delovanjem , življenjem v svetu, da je rojen človek po lastni vrsti bitja po katerem je rojen ampak se pretvarja da je nekaj drugega ob enem pa se izkazuje, da mu niso več naravni zakoni bistveni po katerih je tudi rojen ampak povzema namesto vseobsegajočega stanja in dejstva lastne pojave na svetu STATUS osebe v državnem pravnem redu (teatru).
Ker se ob sprejemanju vloge izmišljene entitete ustanovljene v državnem pravnem redu odreka z rojstvom dobljenim možnostim, ki mu jih ponuja naravni dejanski red, zakon, zakoni, se tako podredi karakterju, ki ga za izmišljeno osebo predpisuje državni pravni red.
Tako ljudje rojeni po lastni vrsti igrajo igro namišljenih oseb in niso v stanju živeti lastnega sebe, bitja, bitje, kateri je rojen in ne ustanovljen v neobstoječem svetu. Živijo in delujejo po pravilih izmišljenega sveta, po pravilih lažnih zakonitosti, lažnih zakonov ob enem pa so ne glede na to, da se pretvarjajo v življenju za nekaj drugega vseeno deležni vseh naravnih zakonitosti pa bi si to želeli ali ne. Saj naravnih dejanskih značilnosti , zakonov sveta ni moč zmanipulirati , brisati, spreminjati, se jim odreči ali jih zavreči niti jim doreči rok trajanja.
Taki ljudje potem izkazujejo sebe pred drugimi z raznimi vlogami , se postavljajo nad druge, se imajo za nekaj več, kot drugi, se imajo za manj, kot so drugi , se izkazujejo, kot podrejeni, se izkazujejo, kot nadrejeni pa čeprav so v resnici ista vrsta bitja iz mesa in krvi, živa utelešena duša in ne izmišljena osebnost, karakter , ki jo je nekdo opisal, zapisal in ji pripisal neke lastnosti.
0
blue Človek, ki se rodi ni opis, niti status. Je vseobsegajoče stanje prisotnega dejstva. Ni izmišljotina, ni opis ampak STVARNOST, STVARNO BITJE katerega ni mogoče opisati niti povzeti v opis kot celoto. Edina izkazana celota je on sam. Je individuum, celota, edinost, neponovljivost, izrednost, redkost, original,...On sam je identiteta samega sebe.
red Oseba v državnem pravnem redu pa je ena mnogih enakih, sličnih, istih, ponovljivih, mnogoštevilčnih,neoriginalnih,neizredna ampak razredna, klasificirana, določena, opisana, opis,... Identiteto ji določa državni pravni red (teater).
red Oseba v državnem pravnem redu pa je ena mnogih enakih, sličnih, istih, ponovljivih, mnogoštevilčnih,neoriginalnih,neizredna ampak razredna, klasificirana, določena, opisana, opis,... Identiteto ji določa državni pravni red (teater).
0
Ko rojeni ljudje= živa bitja=živi ljudje= zemljani sprejmejo državno oblast, državni pravni red za svojo oblast, vladarja nad samim seboj se odrečejo SUVERENOSTI, ki jim je bila podana v njihovo življenje s samim rojstvom. Odpovedo se svobodni volji in jo podredijo volji drugih. Svojo voljo in interese podredijo interesom in volji drugih. Lastno oblast nad samim seboj priznajo drugim, da niso več pod lastno, svojo oblastjo ampak pod tujo oblastjo.
Najbolj množično teatralno opaženo je takšno dogajanje, ko se ljudje udeležujejo volitev. Takrat lahko opazimo množico neprisebnih ljudi, ki so se postavili v vloge teatralne igre, ki jim je določila identiteto akterja, status preko katerega in s katerim se poistovetijo na volilnih mestih, da bi drugim priznali oblast nad samim seboj.
Ko to opazujem,kot budni človek, živi človek me je groza opazovati takšno dogajanje. Zato, ker to dokazuje, da se groza dogaja ne le v fiktivnosti ampak dejanskem svetu iz razloga, ker se ljudje zavestno ne zavedajo lastnega sebe več, kot pa so jim drugi opisali in se niso zmožni, sposobni obuditi v prisotno in zavestno stanje z vsem kar so.
Njim je dokument postal identifikacija njih samih. Izkaz njihove identitete in niso oni sami lastna identiteta ter izkaz samega sebe.
Grozno pa je spremljati tudi, da med tem, ko je ogromna množica ljudi nepopolno zavestno prisotna, prisebna , skratka neprisebna, se tisti, ki igrajo državne oblasti usmerjajo k delovanju, da bi še bolj zavedli in še bolj poglobili, razširili, utrdili igro teatra in s tem umsko in telesno suženjstvo nad ljudi. Digitalna identiteta in slično.
Tako ljudje ne bodo izkazovali svoje identitete le z dokumentirano določbo , določenim opisom osebe na pisanem, tiskanem dokumentu ampak celo z digitalno identiteto, ki je povsem iluzorna, fiktivna, v tako zvani navidezni resničnosti obstoječa. Ob vsem tem naj bi se ta nanašala na biometrijo človeka, ki je dejanski in ne fiktiven in ga kot povzetek , skenirano pojavo umestila v navidezni svet, navidezni teater in s tem poskušala čimbolj preprečiti razlikovanje ljudem od dejanskega in nedejanskega, od resničnega in fikcijskega.
Zato je izredno pomembno glasilo ljudem ZBUDITE SE,kajti, če se SEN, HIPNOZA, ZAVAJANJE stopnjuje se pričakuje tudi težje razkritje NAMENSKEGA SUŽNJENJA LJUDI IN ZLOČINSKE ZLORABE, ki se odvija nad njimi, nami.
Najbolj množično teatralno opaženo je takšno dogajanje, ko se ljudje udeležujejo volitev. Takrat lahko opazimo množico neprisebnih ljudi, ki so se postavili v vloge teatralne igre, ki jim je določila identiteto akterja, status preko katerega in s katerim se poistovetijo na volilnih mestih, da bi drugim priznali oblast nad samim seboj.
Ko to opazujem,kot budni človek, živi človek me je groza opazovati takšno dogajanje. Zato, ker to dokazuje, da se groza dogaja ne le v fiktivnosti ampak dejanskem svetu iz razloga, ker se ljudje zavestno ne zavedajo lastnega sebe več, kot pa so jim drugi opisali in se niso zmožni, sposobni obuditi v prisotno in zavestno stanje z vsem kar so.
Njim je dokument postal identifikacija njih samih. Izkaz njihove identitete in niso oni sami lastna identiteta ter izkaz samega sebe.
Grozno pa je spremljati tudi, da med tem, ko je ogromna množica ljudi nepopolno zavestno prisotna, prisebna , skratka neprisebna, se tisti, ki igrajo državne oblasti usmerjajo k delovanju, da bi še bolj zavedli in še bolj poglobili, razširili, utrdili igro teatra in s tem umsko in telesno suženjstvo nad ljudi. Digitalna identiteta in slično.
Tako ljudje ne bodo izkazovali svoje identitete le z dokumentirano določbo , določenim opisom osebe na pisanem, tiskanem dokumentu ampak celo z digitalno identiteto, ki je povsem iluzorna, fiktivna, v tako zvani navidezni resničnosti obstoječa. Ob vsem tem naj bi se ta nanašala na biometrijo človeka, ki je dejanski in ne fiktiven in ga kot povzetek , skenirano pojavo umestila v navidezni svet, navidezni teater in s tem poskušala čimbolj preprečiti razlikovanje ljudem od dejanskega in nedejanskega, od resničnega in fikcijskega.
Zato je izredno pomembno glasilo ljudem ZBUDITE SE,kajti, če se SEN, HIPNOZA, ZAVAJANJE stopnjuje se pričakuje tudi težje razkritje NAMENSKEGA SUŽNJENJA LJUDI IN ZLOČINSKE ZLORABE, ki se odvija nad njimi, nami.
0
Ko ljudje igrate moža, žene, poslovnega partnerja,policista, mesarja, snažilko, predsednika vlade,predsednika države, varnostnika, delavca v proizvodnji, krovca, pečarja, sodnika, odvetnika, socialnega delavca, direktorja, voznika, dijaka, kuharja in tako naprej si nadenete nevidno MASKO. Potlačite tisto kar se je rodilo in izpostavite zamišljeno vlogo nečesa, nekoga, ste tisti, ki igra, ki se pretvarja. Postanete lažni, postanete prevarant sebe in drugih ljudi.
Igrate vloge različnih karakterjev, ki so opisani v teatralni igri ki ga na splošno nazivajo pravo. Tako zvanih prav je mnogo in med najbolj razširjenimi je državno pravo. Kot sem prej omenil državni pravni red.
Prve oblasti na svetu so se omenjale v nam znani zgodovini, kot postava. To so bile sprva cerkvene oblasti. Že te so pričele z igro oblasti nad drugimi in do danes so se oblasti razvijale v razne oblasti, da jim človek že težko sledi ob enem pa so vse za sužnjenje ljudi.
Kajti človek kot živa pojava na svetu je tudi postava, ima postavo in postava je izrečena, priznana za OBLAST.
Torej človek ima postavo, človek je postava in človek je oblast in zakon. Kajti zakon je postava v človeškem merilu in oblast.
Ker pa človek ni oblastnik naravnim zakonitostim izven njegove postave in ne te niso nad njegovo postavo pa je med njim in svetom sorazmerje, ki je naravno uravnoteženo in določeno. Nad njim in tem pa je lahko le Bog, ki ga kot vsemogočnega se omeni. Ker smo človek in nismo vsemogočni pa bi ob postojanju Boga edino on zase lahko izkazal, je izkazal, bi izkazal , bo izkazal svojo oblast, svojo postavo. Ali jo je že ali ne, obstaja ali ne je stvar vere, dojemanja, razine budnosti in dojema sebe, svoje okolice in nasploh stvarstva, ki nam je vseobsegajoče.
Dokler pa smo navadni ljudje (navade) in omejeno sposobni in omejeno mogočni pa imamo možnosti, da se zavedamo sebe in svoje oblasti pa tudi do kam ta sega ali ne seže. Obseg, doseg lahko iščemo, preizkušamo s tem pa tudi smo točka, ki je sodeležna posledic. Koliko je oblast dejanska in koliko je ta namišljena. Kajti oblast je pojem in kot tak le opis in ne popolna definiranost ki bi vseobsegala kaj je in ni.
Vsekakor pa lahko doumemo to, da lastne roke premikamo po svoji volji in ne volji koga drugega. Kajti sebe čutimo, se dojemamo, se prepoznavamo, kot sebe. Gledamo iz sebe in smo mi v sebi. Kdo je mi, kdo je jaz pa je izdano ali bolj ali manj skrito v vsakemu izmed nas.
Tako imamo živi ljudje=zemljani definitivno možnost, da vemo, da smo, kot postava, pojava, telo ločeni drug od drugega in hiša, dom ali tempelj oblasti vsak zase samemu sebi. In ni nam treba verjeti, da imajo drugi nad nami njihovo oblast, njih postavo, saj imamo svojo in njihova se pri nas neha, če jim je sami ne priznamo ali nam je ne vsilijo.
Tako ne glede na to kako zvito, kako pretkano, kakšno doktrino izmišljotine in goljufije so spisali, da bi se jim podredili se jim ni treba podrediti niti jim verjeti. Kajti sami odločamo zase, ker če ne bi, bi ne imeli lastnega sebe niti lastnega telesa, postave.
Če pa jim verjamemo pa postanemo njihovo drugo telo, ki svojo življenjsko energijo namenja za njih in ne zase brez tega, da bi bilo to v sožitju ampak se gre za zlorabo in podlo izkoriščanje ter namensko zlorabljanje neprisebnosti. Tako imate eno telo, ki pa ni vaše, oni pa imajo svojega in še vašega, ki za njih izživi svoje življenje namesto, da bi ga zase ali v vzajemnost s svetom , primernimi bitji in okolico v katerem živi.
Igrate vloge različnih karakterjev, ki so opisani v teatralni igri ki ga na splošno nazivajo pravo. Tako zvanih prav je mnogo in med najbolj razširjenimi je državno pravo. Kot sem prej omenil državni pravni red.
Prve oblasti na svetu so se omenjale v nam znani zgodovini, kot postava. To so bile sprva cerkvene oblasti. Že te so pričele z igro oblasti nad drugimi in do danes so se oblasti razvijale v razne oblasti, da jim človek že težko sledi ob enem pa so vse za sužnjenje ljudi.
Kajti človek kot živa pojava na svetu je tudi postava, ima postavo in postava je izrečena, priznana za OBLAST.
Torej človek ima postavo, človek je postava in človek je oblast in zakon. Kajti zakon je postava v človeškem merilu in oblast.
Ker pa človek ni oblastnik naravnim zakonitostim izven njegove postave in ne te niso nad njegovo postavo pa je med njim in svetom sorazmerje, ki je naravno uravnoteženo in določeno. Nad njim in tem pa je lahko le Bog, ki ga kot vsemogočnega se omeni. Ker smo človek in nismo vsemogočni pa bi ob postojanju Boga edino on zase lahko izkazal, je izkazal, bi izkazal , bo izkazal svojo oblast, svojo postavo. Ali jo je že ali ne, obstaja ali ne je stvar vere, dojemanja, razine budnosti in dojema sebe, svoje okolice in nasploh stvarstva, ki nam je vseobsegajoče.
Dokler pa smo navadni ljudje (navade) in omejeno sposobni in omejeno mogočni pa imamo možnosti, da se zavedamo sebe in svoje oblasti pa tudi do kam ta sega ali ne seže. Obseg, doseg lahko iščemo, preizkušamo s tem pa tudi smo točka, ki je sodeležna posledic. Koliko je oblast dejanska in koliko je ta namišljena. Kajti oblast je pojem in kot tak le opis in ne popolna definiranost ki bi vseobsegala kaj je in ni.
Vsekakor pa lahko doumemo to, da lastne roke premikamo po svoji volji in ne volji koga drugega. Kajti sebe čutimo, se dojemamo, se prepoznavamo, kot sebe. Gledamo iz sebe in smo mi v sebi. Kdo je mi, kdo je jaz pa je izdano ali bolj ali manj skrito v vsakemu izmed nas.
Tako imamo živi ljudje=zemljani definitivno možnost, da vemo, da smo, kot postava, pojava, telo ločeni drug od drugega in hiša, dom ali tempelj oblasti vsak zase samemu sebi. In ni nam treba verjeti, da imajo drugi nad nami njihovo oblast, njih postavo, saj imamo svojo in njihova se pri nas neha, če jim je sami ne priznamo ali nam je ne vsilijo.
Tako ne glede na to kako zvito, kako pretkano, kakšno doktrino izmišljotine in goljufije so spisali, da bi se jim podredili se jim ni treba podrediti niti jim verjeti. Kajti sami odločamo zase, ker če ne bi, bi ne imeli lastnega sebe niti lastnega telesa, postave.
Če pa jim verjamemo pa postanemo njihovo drugo telo, ki svojo življenjsko energijo namenja za njih in ne zase brez tega, da bi bilo to v sožitju ampak se gre za zlorabo in podlo izkoriščanje ter namensko zlorabljanje neprisebnosti. Tako imate eno telo, ki pa ni vaše, oni pa imajo svojega in še vašega, ki za njih izživi svoje življenje namesto, da bi ga zase ali v vzajemnost s svetom , primernimi bitji in okolico v katerem živi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
28.10.2025 ob 12:05
AVTOR: By :boštjan :kojc A.R• 6/1/2024 • 10 min read
Ukvarjanje s svojo človeškostjo, torej s tem kdo smo v resenici v času tako imenovane IV. Industrijske revolucije je nujno, da ne bomo pristali v razsežnosti digitalizirane biometrično prepoznane fiktivne osebe, kot absolutnega sužna, ki je pripravljen sprejeti svojo razčlovečenost do te mere, da samega sebe ne bo zmogel, niti hotel več prepoznati kot človeka, saj svoje človeškosti ne bo cenil.
V tako imenovani IV. Industrijski revoluciji, ki se odvija pred našimi očmi in spreminja človeka v digitalizirane biometrične podatke, se dogaja razlastitev človeka od njegove identitete. To pomeni, ne le, da imajo lastniki podatkov prednostno pravico nad človekom, ki se ima za osebo (pravno masko), ki jo nosi za potrebe sistema, ampak gospodarjem podatkov omogoča tudi neposredno upravljanje s človekom v dejanskem času. Lastniki podatkov, katere preko senzorjev pridobivajo od cepljenih ludi, so tudi lastniki patentiranih genetskih izboljšav, ki so del modificiranega človeka. S tem so tudi lastniki telesa gensko modificiranega človeka. Tako postaja človek ne le nevede sužen, temveč dejanska last, degradirana na kos mesa, ki služi eliti egomaničnih psihopatov z najhujšim možnim večvrednostnim kompleksom. Če želimo zase karkoli spremeniti v obstoječem sistemu, bomo morali pričeti braniti svoje sebstvo živega človeka, celovitost naravnega bitja, ki odloča s svojo svobodno voljo, ki je najvišji zakon, saj vemo, da je nad človekovo svobodno voljo le stvarnik oziroma bog/god stvarstva, ne pa tehnokratski bogovi, ki so obrnjeni stran od narave in izkoriščajo nemoč človeka, ujetega v borbo za svoj ekonomski obstoj.
Z odrivanjem od lastnega odločanja se povzroča najhujše razvednotenje človeškosti. Šele ko človek ugotovi, da z neškodovanjem nihče ni upravičen posegati v njegovo neomejeno svobodo živeti samostojno, to postane njegovo vodilo in s samostojnim delovanjem nastopi samovlada.
Več na: https://clovekvpravu.si/blog/bitka-za-ohrambo-cloveskosti https://clovekvpravu.si/blog/bitka-za-ohrambo-cloveskosti