❔ Bi oprostili prevaro?

ne. nikdar. konec. čaw. adijo.

Zakaj bi oprostili prevaro, če je prevara že po imanu prevara namerna. Torej človek nas je zavestno prevaral, ker nezavestne prevare ni.
Ne vem zakaj bi oprostili prevaro, goljufijo. ????

Mogoce. Odvisno od situacije. Ce bi bilo ocitno impulziven in enkratni dogodek, in ce bi bila z osebo v dolgi, do takrat trdni zvezi, bi odpustila, ker smo vsi krvavi pod kozo. Ampak ne bi vec zaupala. Ce bi bila zveza se dokaj sveza, ali ce bi me prevaral ponovno, bi ga pustila.

V rit bi jo sunu.

tega pa jaz ne štekam.. pač če jaz nisem v nekoga zaljubljena.. ga pustim,ne4 vztrajamn več,grem in si vzamem mal pavze ne pa hzop na nega druzga. tisti k vlečejo to nesrečo v zakonu pol pa še varajo ooo bedaaaaaaaaaa na sama brozga... jst če nism več zaljubljena če ne štima gremo dalje čaw mal pavze pol pa koga novga. isto prčakujem od partnerja. da me pa prevara je pa gnoj. njegova čustva nikoli niso bila iskrena in nikoli ni bil samo moj in ga poteram čez prva vrata.

vem redna to sem jaz danes obcutil

pa nisrm se nikol varu

hm Redna kako bi izgledal svet, če bi vsi tako gledali, nisem več zaljubljena pa gremo zaljubiš se, spoznavaš partnerja v dobrih in slabih stvareh, se navežeš, se poskušaš prilagajati in tudi se , če pa ne gre potem pa res...konec ne pa hop, vsake pol leta gremo na postajo pa skočimo na drug vlak enkrat ne moreš več skočiti ali pa so vsi vlaki že odpeljali

Tisti, ki te prevara, te nima rad, dovolj rad. Pravzapeav se norčuje iz tebe in tvoje naklonjenosti.
Kaj ti pomaga tvoja ljubezen, če te kon samo izkorišča.

to je tzvoja napaka. takšno razmišljanje. se naveđžeš,maš otroke..bla bloa.. ja in? moj lajf! moja svoboda!
bo mene nekdo hebal? briga me,poberem otroke pa pod prvi most če je treba! odločnost in hrbtenica in ljubezen do sebe da si daš šanso daq bolje živiš. pa pika. gremo pokaj in čaw. jst če bi mela otroke in bla 40 let v zakonu me to ne ustavi. če vem da sem vse nardila,bila iskrena,ga nisem zanemarjala,sva im ela odprte pogovore,se trudila bla bla in me gre prevarat. ma nimaš kj. grem! al s 3 otroi al pa samj s čivavico pa s cekarejem.
beračloa sm pa že. nižjue4 ne greš. navajena vsega. pika amen

Za hip si me prehitel. Samo takšno nezrelo razmišljanje pač spada v komplet z redno....

podpišem

.

Konkretno v primeru, kot ga opisuješ, sem skoraj prepričana, da prevare ne bi odpustila...že situacija s službo bi me pahnila na dno, samopodoba fuč, samozavest isto, da o finančni odvisnosti v tistem trenutku sploh ne govorim, še zlasti, če sem skoz vajena služit svoj denar. In da me v takem trenutku še prevara oseba, ki bi mi morala biti ravno takrat največja opora in tu samo zame (pa naj bo veza nova ali stara)...no, tu ni heca in ravno v takih trenutkih se pokaže trdnost in opora.

Sicer pa...ne vem, če bi oprostila, ker še nisem skusila (in tudi upam, da ne bom), a če bi šlo za trenutek slabosti, enkratno zadevo, ki se je pač zgodila in ker smo vsi ljudje, krvavi pod kožo in ker še zase ne morem dati roke v ogenj...eh, polno je dejavnikov, ki govorijo za in proti. Vsekakor pa ni samo ranjen ego tisti, ki bi odločal. Najbrž vse drugo, kar sva imela, imava, razlogi za varanje,....
Tako na pamet govorit...to lahko samo tisti, ki niso v vezi ali pa prave veze še skusili niso! Med zaljubljenostjo in ljubeznijo pa je veliko prehojene poti.

Avtor / ica sprašuje moške, če bi ženski oprostili prevaro. Men ne bi blo treba nič oprostit, ker ne varam in tud ne mislim. Posebno v takih primerih je pa potrebno partnerju stati ob strani, ne pa ga še bolj zabit v tla!

Trenutno sem precej prepričana, da prevare ne bi znala oprostiti. Je pa res, da je eno biti prepričan v nekaj, drugo pa dejansko reagirati, ko se stvar zgodi. Verjetno bi bilo pa precej odvisno od okoliščin prevare in tega, s kom bi me prevaral...

Že tolikokrat prežvečena tema, verjetno pa nobena ihta v danem trenutku ni tista prava rešitev. Najlažje je rečt, nič čez prag z njim in konec. Ampak kaj pa če ga še vedno ljubiš, pa si mogoče tudi sam nemalo pripomogel k temu? V situaciji brezposelnosti, nekateri padejo globoko v depro, mislite da je komot živeti s takim? Ali pa večne prošnje, naj se že zmiga kaj doma med rjuhami? Kolikokrat zašpilate glavobole, utrujenost in podobne fore? Ne zagovarjam varanja, niti ne vem, kaj bi sama v praksi naredila, verjetno bi pa ornk razmislila o vsem. In če ne bi bil čustveno vpleten, bil pripravljen sodelovat, bi morda še razmišljala o nadaljni skupni poti. Ali pa ne? Včasih mislim, da je lažje oprostit en skok za brezveze kot pa da bi bil samo zaljubljen in bi sanjal o eni drugi, pa četudi samo platonsko.
Ponavljam že napisano, pri varanju ni nikoli krivda samo na eni osebi. dajte malo širše razmišljat.

*

Ne bi oprostila in bi šla svojo pot. Varajo samo človeške smeti in s smetjo ne želim biti v razmerju. Raje ostanem sama.

Ne bom podal mnenja ker tale tema je bila že žljkrat in vsakič, ko sem podal svoje videnje sem bil napaden kot kurbir, fu.kfehtar in razni drugi pridevniki, ki jih računalnik označi s zvezdico 🙁

prevare se ne oprošča, ampak maščuje

Najboljš je ko teoretiki svetujete. Saj je še nekaj takih v temi.

haha 😆

s tako osebo, ki je delovala proti meni nimam jaz več kaj za početi
zame ne obstaja več
tud če me hoče poklicati jaz telefona ne dvignem

A to je maščevanje? Meni bolj deluje kot užaljenost in prizadet ego. Če si z nekom v vezi, je ponavadi lepo, da če že zaključiš partnerstvo, da se pogovori in gre narazen. Navsezadnje si z nekom le preživel nekaj mesecev, let, morda desetletij. Ali pa sem jaz čudna, ko se z vsemi bivšimi povsem normalno razumem, ampak meni je jasno, da v tistem času nekako nismo šli skupaj.

z eno k se 🤐 z drugim se ne mislim pogovarjat
zame je sovražnik najhujše vrste

*

če me bo infarkt me ne bo noben pogrešal

*

Ja, vidim da je v temi kar nekaj teorije .... 🙂