☕ Berem knjigo Daring to drive - 2

Odvisno, kaj je zate na dolgi rok.;) Ja, se pa strinjam, da nekateri (ne pa vsi) začnejo v nekem trenutku opažati dvoličnost v svoji družbi in razlike z drugimi družbami ter se posledično spraševati. Nekaterim pa odgovarja tako življenje in so vedno poslušni. Ravno zaradi tega mislim, da bodo take družbe vedno obstajale, ker se rojevajo vedno novi manipulatorji in vedno nove ovce. Vsem pa odgovarja tak sistem. Manal me v tem smislu precej spominja na Carolyn; počasno "prebujanje" in razmišljanje s svojo glavo. Nenazadnje tudi pogum, da dvigne glavo iz množice.

Zelo počasno prebujanje, glede na to kako inteligentna je. Kaj si mislite o Manalinem očetu?

Res je. A jim to ne štejem toliko v slabo, ker imajo le oprane možgane. Od rojstva živijo v takem okolju, drugega skoraj ne poznajo. Če pa vidijo kaj drugačnega, je pa to slabo, oni so neverniki, šli bodo v pekel ipd. Po mojem mnenju je težko na hitro preklopiti iz enega načina razmišljanja na drugega. Zato je verjetno tudi toliko dvoličnosti. Podobno mislim o očetu. Veliko dvoličnosti.

Mah, jaz veliko krivdo pripisujem materi, ki je poznala ( nekoliko) boljše razmere in je dopustila, da njeni hčeri zivotarita tam in ju celo dovolila pohabiti. Krivdo pripisujem vsem starejšim muslimankam, ker so bile tako apatične, da so se v nekaj desetletjih pustile iz sončne livade na verige okovat.
OK, Manal je bila v šit rojena, njena mati in tete pa ne.

Veliko krivde nosijo zenske ( oziroma njihove matere in babice) same za to kar se je zgodilo, ker se niso uprle takrat, ko je bil še čas...

Dojenček, a meni tudi kakšno krivdo pripisuješ? 🙂

Nikoli in nikdar 🙂

Dojenček, hočeš reči da sem nedolžen? 🙂

Hočem 🙂

Hočeš ali nočeš,
to zdaj sploh ni vprašanje 🙂

Imaš prav. Manalina mama verjetno ni bila obrezana pa je to dovolila, celo naročila. Ona nosi res večjo krivdo, ker je prišla iz druge družbe. Tiste, ki so pa celo življenje živele v SA pa mogoče sprememb niso opazile, ker se je to dogajalo počasi, kasneje pa je bilo "prepozno" in prenevarno. Ne vem pa, kako hitro so spremembe potekale... Kaj pa moški? Oni so pa dovolili, da se to zgodi njihovim ljubljenim. Oni bi se kot moški lažje uprli spremembam pa so jim podrejene ženske verjetno bolj odgovarjale.

https://en.wikipedia.org/wiki/Manal_al-Sharif Manal al-Sharif https://www.academia-superior.at/wp-content/uploads/2018/03/c-al-sharif-foto-Maha-Nasra-Edde-.jpeg

Video http://www.youtube.com/watch?v=$1

Manal se popravi. Stanovanje je starsema nasla sestra. Zdaj je delala kot zdravnica v Jeddi in zato je preselila oba starsa iz Meke v Jeddo. Placala jima je tudi najemnino za prvih 6 mesecev, po tem casu pa sta najemnino sestra in Manal placevali vsaka pol. Manal jima je opremila stanovanje in s sestro sta zaceli dajati nekaj denarja mami in bratu Muhammadu. (Ne vem, kaj se je z njim dogajalo, ker ga po tistem, ko ga je oce vrgel iz stanovanja, ne omenja vec). Vsi ti stroski so bili velik zalogaj, zato je Manal zmanjkalo denarja za opremo svojega stanovanja. Kljub temu je zadovoljna, da sta starsa tako vesela lazjega zivljenja. Zdaj imata starsa vse; tudi tekoco vodo, avtomatski pralni stroj. Oce je na obe hceri strasno ponosen.

Kot receno, Manal ni smela uporabljati avtobusa v Aramcovem naselju Dhahran tik zraven mesta Dammam na vzhodni obali Savdske Arabije. Voziti se je smela le s shuttle avtobusom med pisarnami. Na avtobus od svojega najetega stanovanja do sluzbe pa ne. Naselje je bilo dokaj veliko, saj je imelo okoli 10 000 prebivalcev. Da se ne sme voziti z avtobusom, je zvedela, ko ji sofer ni dovolil vstopa v avtobus. Zato sta s sodelavko Lamio, s katero si je delila stanovanje, sklenili, da kupita avto. KIA je imela najbolj ugodne cene. Naslednji korak je bil sofer, ki bi mu placevali mesecno placo. Tu je bila spet ovira, kajti zenske ne smejo najeti usluzbencev. Ampak najprej sta morali najti soferja, kar se je izkazalo za tezko nalogo. Noben od taksistov in avtobusnih voznikov ni bil zainteresiran. Nekdo jima je predlagal mladega Pakistanca, fanta po imenu Mumtaz. Fant je bil za, vendar ni imel vozniskega dovoljenja. Zato sta mu ponudili 1200 riyalov na mesec plus 200 riyalov za stanovanje in zivljenjske stroske. Najprej pa sta mu placali vozniski izpit. In fant, v zgodnjih 20ih letih, ni znal Arabsko. Ne le to, ni poznal ulic v mestu in ni uposteval prometnih predpisov. Manal je prosila pakistanskega sodelavca, naj mu razlozi prometne predpise. Njegova voznja se je le rahlo izboljsala. Fant tudi ni poznal higiene, dekleti sta bili navelicani njegovega smradu, zato sta ga zalozili z milom, samponom in drugimi higienskimi priporocki. Potem sta se morali lotiti le se njegovega odnosa do njiju. Fant je meed voznjo bolj opazoval njiju kot cesto. Ko ju je zacel se ogovarjati, ga je Lamia nadrla. In koncno sta dobili kolikor toliko v redu soferja. Fant si ju ni vec upal pogledati.

Manal je bila na delu tako uspesna, da je kmalu postala vodja projekta. Takrat jo je stisnilo v grlu. Ni vedela, ce bo nalogo znala dobro opraviti. Vodje projekta so morali dobro znati anglescino. Manal je vedela, da vsaj to ne bo problem, saj je bila njena anglescina odlicna. Kmalu se je izkazalo, da ni tako. Imala je tezave pri e-mailih in drugem poslovnem dopisovanju. Zvedela je za 6-mesecni jutranji tecaj anglescine, ki so ga nudili v sluzbi, vendar ji sef ni dovolil, da manjka prvo uro sluzbe. Na srecu ji je sodelavec Amro ponudil pomoc pri ucenju anglescine.

Na oddelku je bila dolgo casa edina zenska. Kasneje so najeli se eno zensko, a ta je bila le prevajalka za anglescino. Ni vedela, kako naj se obnasa med moskimi, saj ji je njena vzgoja narekovala, da se mora pred njimi skrivati. In ce je malico jedla skupaj s tujima sodelavcema, Juznim Africanom in Novim Zelandcanom, jo je domaci sodelavec kritiziral, zakaj se druzi z neverniki. Nato jo je starejsi savdski sodelavec pokaral z besedami:„ Te ne skrbi, kaj se bo zgodilo tvojemu ugledu, ce bos jedla v jedilnici?“ Zato je pisala upravi njihove skupine za razjasnitev, ali sme ali ne jesti skupaj z drugimi v jedilnici. Odgovora ni bilo. Iz tega je sklepala, da v jedilnici ni zazeljena. Poselj je pojedla sendvic v pisarni in glavni obrok doma zvecer po sluzbi.

Tudi doma so bili problemi. Oba starsa sta bila pod takim pritiskom od sorodnikov, da kaj njina hci dela sama dalec od doma, da sta zacela lagati, da dela kot uciteljica. Ko pritiski niso ponehali, sta lagala, da jo redno obiskujeta za dlje casa in jo na licu mesta nadzorujeta. Celo na letalu je dozivela obtozbo sopotnice, ker je zivela sama dalec od starsev.

Kljub vsemu se je odlocila, da bo v pisarni nehala nositi abayo, crno haljo od glave do peta. In prav hitro so padli ocitki. Zato si je abayo spet nadela in po nekaj dneh je na svoji mizi nasla anonimno pismo z zahvalo, ker se spet drzi kode oblacenja. Po pismu je bila samo se bolj odlocena, da se bo upirala.

Tudi usluzbenci, ki jih je imela za napredne, so se izkazali, da se v veliki meri drzijo tradicije in salafisticnih zakonov. Njihove zene niso smele vedeti, da mozje delajo z zensko. Svojih zena niso klicali po imenu, tudi na telefonu ne, ampak po imenu sina. Ce je bilo najstarejsemu sinu ime Bilal, zeni pa Amal, zeni nikoli niso rekli, Amal, danes pridem domov malo kasneje, ampak so svoji zeni rekli, Umm Bilal (Bilalova mama), danes pridem domov kasneje. Podobno je mama klicala Manal z bratovim imenom, ko sta sli skupaj na trznico.

Ze kmalu na zacetku njene kariere pri Aramcu, so imeli probleme kompjuterskim virusom. Zato so za usluzbence organizirali obvezen 3 stopenjski varnostni tecaj. V ponedeljek, ko se je tecaj zacel, ni bilo nikogar tam, samo Manal. Zvedela je, da je tecaj v drugem kraju, v Khobarju, izven Aramcovega naselja. Tekla je po soferja, da jo odpelje na tecaj, a ji je vodilni povedal, da kot zenska tecaja ne more obiskovati. Vlozila je uradno pritozbo, in dobila odgovor, da Notranje misnistrstvo ne dovoli, da bi zenska sedela v predavalnici skupaj z moskimi. Le ce ji Guverner province da posebno dovoljenje, ki ga mora potrditi drzavno MInistrstvo za notranje zadeve, sme na tecaj izven Aramcovega naselja. Verjetnost, da bi se to zgodilo, je bila prakticno 0. Predlagala je, da napisejo peticijo Guvernerju, a je bila zavrnjena. Na koncu si je sposodila knjige od kolegov, ni pa imela dostopa do specializiranega kompjuterskega laboratorija. Zato je na prvem izpitu padla. Zato je sefu predlagala, da jo posljejo v tujino na enak tecaj, ki pa je bil gresno drag. Zgodba se je zakljucila tako, da ji je instruktor dal nekaj dodatnih lekcij, vendar je mora sama najti ustrezen prostor in opremo. Uspelo ji je in izpit je opravila. To je bilo leta 2004, 2 leti po nastopu dela za Aramco.

Manal se zaljubi

Cez nekaj casa je odkrila, da pri Aramcu dela se nekaj zensk, vendar nobena na tehnicnem podrocju. Z njimi se je obcasno druzila. Nekega dne, ko je bila med malico v pisarni pri eni od teh zensk, je v pisarno stopil moski z zasanjanim pogledom. In Manal se je zaljubila. Rada bi sla spet h kolegici v pisarno, da bi mogoce spet srecala moskega, a brez tehtnega razloga se ni smela sprehajati po drugih pisarnah. Nato jo je on prisel obiskat v pisarno. Po nekaj obiskih je zenska iz njegove pisarne Manal pokazala otroka. „To je njegov sin,“ ji je povedala. Savdski mocki ponavadi ne nosijo porocnega prstana. Amal se je opravicila, da ni vedela, da je porocen. Nato ji je zenska priznala, da sta z moskim igrala trik na Manal. Precej kasneje je Amal zvedela, da moski prihaja iz zelo konzervativne druzine, in da se ne bi porocil z zensko, ki dela za Aramco. To je dokoncno unicilo vse njene upe. Kmalu zatem jo je poklical na dom. Njeno stevilko mu je dal prijatelj, ki je delal pri telefonski firmi. Dolgo sta si pisala sms-e in si telofonarila. Koncno sta se zmenila, da se dobita na plazi drugega Aramcovega naselja. Aramco ima svoja naselja povsod po Savdski Arabiji, kjer ima vecje operacije. Med Aramcovimi naselji so vozili avtobusi, na katerega so smele stopiti tudi zenske. Problem je bil le, da zenska ni smela govoriti z moskim, kaj sele biti sama z njim, dokler nista bila zarocena. A ljubezen je bila premocna. Prva je prisla na njun zmenek in ga cakala na klopi. Kmalu je prisedel, se bolj sramezljiv kot ona. Prijel jo je za roko in tako sta sedela na klopci. Sledili so meseci telefonskih pogovorov in samsov, v katerih ji je K. povedal, da od nje pricakuje, da se bo znotraj Savdske Arabije drzala vseh konzervativnih nacel korana. Skregala sta se zaradi niqaba, saj Mohamedove spremljevalke niso nosile niqabov. Druga sporna tema je bila delo pri Aramcu. On bi smel, ona ne. Njegova razlaga je bila, „ Jaz sem moski. In moskemu nobena stvar ne prinese sramote.“ Manal je bila v precepu. Bila je prepricana, da ce se porocita, bo od nje zahteval, da zapusti sluzbo in da si obraz pokrije z niqabom. Hkrati se je pocutila krivo, ker ne sledi veri. Poleg tega so se na zenskem oddelku (kjer je spoznala K.ja), zacele siriti govorice o njima in se zlasti zlonamerne govorice o Manal, ces da siri govorice o drugi usluzbenci, da bi bila pozornost ljudi preusmerjena z Manal na njo. V tem stilu se je nadaljevalo, dokler ni prisla na obisk Manalina mama. Ta je bila navdusena nad moskim, ki ji e izdal boarding pas, on pa nad Manal. Aramco je imel svoja letalisca, zato je Manal lahko sama prisla po mamo na letalisce. Naslednji dan je klicala K. jeva mama, da zeli imeti sestanek z Manalino mamo. Manal si je tako zelela, da bi se opravljanje v sluzbi koncalo,ceprav so ji v glavi se vedno zvenele K.jeve besede, da bo na dan poroke morala pustiti sluzbi in si nadeti niqab in kako ga je sram, da je njegova bodoca zena razgaljena (brez niqaba) in da dela z moskimi. Sodelovka jo je posvarila, da K. ni primerna izbira, da je zelo aroganten.

Prisel je dan zaroke. Manalina starsa sta spoznala K.ja in oce je Manal prvic v zivljenju mirno, brez vpitja, dal svoje mnenje: „Moja hci, mislim, da ta moski ne sodi k nam. Zelo visoko misli o sebi, kar je razumljivo, saj je edini sin. Zato se ga bos kmalu navelicala.“ Navelicana ga je bila ze sedaj. Dolocili so dan poroke. Na dobre dni ga je strastno ljubila, na slabe dni ga je strastno sovrazila. Vendar poti nazaj ni bilo. Pred poroko je celo sla na operacijo, da so ji nekoliko popravili, kar so ji pohabili, ko je bila obrezana.

Kar je slo lahko narobe, je slo narobe. Tudi sorodniki so bili proti poroki, ker se je nameravala porociti izven svojega plemena Ashraf. Tudi K. ni vec govoril z njo. Poroka je bila v Veliki Moseji v Meki. Med poroko je bila Manal v lepotnem salonu, 100 km stran, v Jeddi, kjer se je dala nalepoticit za vecerno porocno slavje. Poroko so opravili moski: Manalin moz K., oce, stric kot prica in verski sejk. Njene besede itak niso imele nobene veljave.

Ko so se mozje po poroki s porocno pogodbo pripeljali v Jaddo, so bile mozeve (K.) prve besede:„ Zdaj si moja zena.Od jutri naprej ti ne bom vec dovolil, da si odkrijes obraz.“ Poroka je bila 1. aprila, uradna zabava naj bi bila 26. avgusta (po nasem koledarju). Moz ji je dovolil, da do takrat se dela pri Aramcu. Njen moz je vedel, da financno pomaga druzini, da placuje pol najemnine za stanovanje starsev, da je vzela kredit, da je bratu kupila rabljen avto in ocetu nov taxi. Zato je nujno potrebovala sluzbo. Z mozem se je pogajala. Ko se je po poroki in kratkem dopustu vrnila na delo, je nosila niqab. Dobila je cestitke v smislu, „Cestitam, ker si se odlocila za pravo pot.“ Prava pot je bil niqab.

Niqab je imel nanjo nepricakovan efekt. Nekdaj ambiciozna in glasna Manal se je zacela vedno bolj zapirati vase. V debatah ni vec upala sodelovati. S seboj je imela 2 karti, eno z veselim in eno z zalostnim obrazom, da je ljudem lahko pokazala kaj cuti. Moz je s svojimi zahtevami sel se dlje. Ni smela hoditi tako hitro kot moski, ni smela biti tako glasna kot moski, s sodelavci ni smela govoriti o nicemer, razen o delu. Na naslednje poslovno potovanje v Hanover v Nemciji ni smela sama, ampak v spremstvu svojega brata.

Nekega dne se je pogovarjala v svoji pisarni s sodelavcem o filmu, ki ga je z mozem videla za vikend v Bahrainu, ko je mimo prisel K. Mimo je prisel K. in ponorel. „Ven iz moje pisarne, 🤐,“ je vpil.

Manal mu je rekla, da ze zeli, naj se loci od nje. On pa je samo rjovel.
Cez nekaj dni ji je poslal sms in se ji opravicil. Nato jo je poklicala K. jeva sestra, ki je bila profesorica na univerzi. Njen nasvet je bil:„ Ce se zenska poroci, je njena dolznost, da spremeni svojo osebnost in jo prilagodi z mozevo.“ Manal je razglasila za krivo, ker je govorila z moskim o stvareh, ki se niso tikale dela. „ Moske ljubosumnosti ne smemo podcenjevati.“ je dodala. To je Manal spomnilo na verske ucne ure v soli in na hadithe, ki so zahtevali, da zenska uboga moskega. Pocutila se je zelo krivo.

Do uradnega praznovanja sta morala zakonca ziveti loceno. En dan jo je poklical, d jo caka pod blokom in da jo se vedno ljubi. Polna upanja si je nadela abayo in tekla k njemu.

Kdaj se pa potem sploh uporablja ženskino ime? Ko se predstavi, se s svojim imenom? Zakaj je pa mama ni klicala po očetu, ampak po bratu?

In ne razumem dobro o K. On potem ni bil poročen in ni imel otroka?

Locitev

Po poroki je pred njegovimi sorodniki skrivala, da dela v Aramcu in vprico njega je vedno nosila niqab. Vendar med njima se je stanje iz dneva v dan slabsalo. Prej je bila njegova tarca samo Manal, daj se je lotil se njene druzine. Manal se je posmehoval, ker je bila mama Libanonka in ker je bil oce taxist. Tocno je vedel, kje mora vsekati, da bo najbolj bolelo. Po drugi strani so ji prijateljice govorile, da je vendar Manalino pleme eno najbolj spostovanih in je pravzaprav K. s poroko dvignil svoj status. (Ocitno jim je zelo pomembno iz katerega plemena izhajas). On ji je govoril, „ Moji prijatelji vedno pravijo, da si zenska iz Hejazija zenska ( regija iz katere izhaja njeno pleme. Hejazi pomeni obrobje.), in da ce je ne bom ponizeval, me bo Hejazi zenska izkoristila. Tudi njegova sestra je Manal stalno opominjala na pokorscino mozu.




Po uradnem praznovanju avgusta se je preselila k njegovi druzini. Njegova mama jo je imela rada in je bila dobra do nje, ceprav je bila zaradi vseh problemov razburjena. Mama se je pomirjala s pogostimi molitvami.

Oktobra 2005 se je rodil njun sin Abdalla, po domace Aboudi. Ime je dobil po pokojnem tastu. NI nameravala roditi v Jeddi, a z mozem sta se spet udarila, ko je bila v 9. mesecu, zato je sedla na avion in se odpeljala k starsem v Jeddo. Imela je majhen trebuh, zato so jo spustili na letalo (pod abayo se verjetno ni kaj dosti videlo). Naslednje jutro je rodila. (Jedda je na zahodni obali, Amal je zivela na vzhodni obali. Razdalja med krajema je okoli 1400 km). Moz ji je tudi ocital, ker so njegovi prijatelji dobili otroke ze prvo leto po poroki, on pa ne. (Je bil res otrocji).

Bil je cas Ramadana, zato je bilo tezko dobiti avionske karte. Moz je vozil 18 ur, da je obiskal sina v porodnisnici. In Manal se je spet stopila. Manal je nosila niqab, glede sluzbe se je uspesno upirala in je se vedno delala. Po rojtvu sina je moz pritisk nanjo, da opusti sluzbo, povecal.

Moz jo je se naprej obsipal z zaljivkami. Po 2 letih ji je prekipelo in mu je zacela vracati z zaljenjem njegove druzine. Moz ji je odgovoril tako, da jo je pretepel vprico otroka. Pretepel jo je ze prej, a tokrat prvic pred otrokom. Vedela je, da otrok dozivlja isto, kot ona, ko je gledala, kako je oce tepel mamo. „Pretepi me b najini spalnici, da otrok ne vidi!“ je vpila.

Manal pravi, da ve, da ljudje izven Savdske Arabije tezko razumejo, zakaj se zenske podredijo in trpijo fizicno nasilje. Vendar so posledice, ce se uprejo, se hujse. Za primer navede 17-letno dekle iz njene ulice. Dekle je hotelo studirati, vendar ji oce tega ni dovolil. Ideja, da bi hci studirala, ga je tako razjarila, da jo je hudo pretepel. Ko je hci prisla k sebi, je pobegnia z doma. Minili so dnevi in nihce ni vedel, kje je. V Savdski Arabiji ni zavetisc za pretepene zenske, zato se je dekle zateklo na policijsko postajo. Policija jo je vrgla v jeco za mladoletnike. Po vec tednih iskanja jo je tam nasla teta in jo je vzela k sebi. Dekle je kasneje pobegnilo v tujino studirat. Savdska vlada ji je odvzela pravico do vrnitve, ker je sla v tujino brez dovoljenja skrbnika. Vecina zensk ima slabso usodo. Zenske brez poklica in izobrazbe nimajo skoraj nobene moznosti, da prezivijo same. Veliko je zgodb o zenskah, ki jih mozje stradajo, zakoljejo, zazgejo, vrzejo iz hise, celo dajo zapreti v norisnico. Nekatere so zrtve umorov iz casti. Te ubijejo moski sorodniki, bratje, ocetje ali strici, samo zato, ker jih sumijo, da se dobivajo z moskim in tako prinesejo sramoto na druzino. (Pri nas je bil najbolj znan primer druzine Shafia, kjer so ubili 3 hcere v eni druzini plus prvo zeno, ker je bila dobra do njih).

Bilo je poletje, ko je prosila svojega brata, naj jo spremlja na potovanje v Evropo, da bo lahko v miru razmislila o svojem zakonu. Moz ni dovolil, da s seboj vzame sina. Po vrnitvi je zahtevala locitev. Moz ni privolil. Najprej jo je ignoriral, nato jo je nadrl in na koncu jo je pretepel. In za tem je zahteval, da jo njen oce pride poslihtat. Doma ni nikomur povedal o pretepanju, o vpitju in drugem nasilju. Tokrat je ocetu povedala. Odgovoril ji je, da si ga je sama izbrala in mu rodila otroka, zato mora biti potrpezljiva. Oce se je vrnil v Jeddo, reprican, da jo je poslihtal, a Manal je bila odlocena. Moz se je boril, da jo obdrzi, samo takrat, ko je zagrozila, da bo odsla. Ko je bil sin se dojencek, jo je enkrat celo vrgel iz hise. Takrat je brat na hitro uporabil druzinsko osebno izkaznico, da je za Manal lahko najel stanovanje. Manal se je cutila ponizano. Na cesti je cutila oci, ki so govorile, lej zensko, samo z otrokom. Zato se je mozu opravicila, da se je lahko vrnila k njemu.

Potem je Aramco leta 2006 dovolil zenskam, da zivijo znotraj njihovega naselja. Naslednje leto oktobra, med Ramadanom, je spakirala 2 kovcka, vzela otroka in odsla za vedno.

Cez nekaj dni je obiskala konferenco racunalniskih strokovnjakov. Govorci so bili predstavniki Microsofta, Amazona in Yahoo!ja. Manal je bila zastopnica zenskih usluzbenk v Aramcu. Prvic po svojem 13. letu starosti se je v javnosti pojavila brez abaye. (V Savdski Arabiji morajo abayo nsoiti vse zenske in dekleta od 13. leta naprej. Niqab ni obvezen. V Aramcovem naselju so pravila ohlapnejsa).

Med konferenco je dobila sms od moza. „Locena si. Dokumentacijo lahko dvignes na sodiscu v Khobarju.“ Kot se je porocila brez svoje prisotnosti, se je tudi locila tako. Za Manal se je svet podrl. Se vedno je ljubila moza.

Muslimani imajo lahko več zena in toliko otrok kot jih lahko prezivljajo.

Ne vem, zakaj je mama ni klicala po ocetu. Iz knjige razumem, da je prvorojeni sin v druzini zelo pomemben. V sluzbi se je predstavila s svojim imenom. K. ni bil prej porocen in ni imel prej otroka. To je bil le practical joke. Manal so si v sluzbi privoscili za lastno zabavo.

Ce sta dva porocena in moz umre, prevzame skrbnistvo matere prvorojeni sin. Sicer mama lahko konca na cesti, ce se je ne usmili njena druzina. Po poroki namrec njena druzina do nje nima vec nobene obveznosti. Verjetno od tu pomembnost prvega sina. Zato si zenske prizadevajo roditi sina.

Aha, to o šali sem tudi jaz narobe razumela.

Kaj pa, če je sin še otrok in ženske primarna družina noče vzeti nazaj?

Je mama (starša) kdaj izrazila obžalovanje, da sta jo dala obrezati? So vedeli za lepotno operacijo?

Ne vem, kako je v tem primeru. Vem le, da se zenski nic dobro ne pise. V eni drugi knjigi pise, da so mladoletni, a ne majhni sinovi, ze lahko mamini skrbniki. Ce je otrok premajhen in je druzina ne vzame nazaj, je prepuscena ali mozevi druzini, ce pa je tudi ta ne mara, konca na cesti.

Je napisala. Ko so ji vodili snubce in jim je rekla, da so jo pohabili in da se ne bo poročila, so utihnili in jih niso več izbirali zanjo. Ene vrste opravičilo..

In prav zato so Manal vsi pridigali, da mora biti potrpezljiva in se prilagoditi mozu. Ona je imela srece, da je imela dobra starsa in brata in sestro. Kakrsen koli je ze bil njen oce in mama (vidim, da ju visje zgoraj obtozujete), sta bila po mojem nadpovprecna starsa za okolje, v katerem sta bila ujeta. Bomo v nadaljevanju videli, kaj se bo dogajalo z Manal. Ampak ona zivi zivljenje privilegijev z dobro izobrazbo in visokimi dohodki in je iznajdljiva. Hudo je za zenske, ki nimajo nobenih vescin ali so celo nepismene. Te so prepuscene na milost in ne milost drugim.

Domnevam, da starsa nista vedela za "lepotno" operacijo, saj jima tudi tega ni razlagala, kako se z mozem kregata in da jo moz tepe. Pred njima je igrala srecno zeno in mati, dokler ni slo predalec.

Kaj se pa zgodi, če pristane na cesti? Praviš, da ni zavetišč. Pri nas bi bila brezdomka, mogole celo prostitutka. Prostitutke tam imajo? Bordele? Kaj pa vrtce? Kdo je skrbel za njenega sina, ko je bila v službi? A težim z vprašanji?:P

Nic ne tezis z vprasanji. Meni je prav vsec, da vprasas.

Zgoraj sem napisala, da je dekle iz Manaline ulice koncalo v jeci za mladoletnice. Verjetno gredo tudi na crno delat kot gospodinjske pomocnice, podobno kot zenske iz drugih drzav. Ce so iznajdljive, kaj prodajajo. Ampak s tem zasluzi mogoce le za hrani. Spi pa kdo ve kje. Podobno kot Nigerijka, ki jo je omenila, da je prodajala seme za zobat. Ene pa verjetno tudi umrejo.

Zadnjih nekaj let je v drzavi zakon, da ima vsako podjetje z vec kot 50 zaposlenimi zenskami vrtec za njihove otroke. Aramco ni uposteval tega in po 6 tednih porodniske so se morale znajti po svoje ali pa ostati doma z otrokom. Manal nikjer ne napise. Mogoce je najela prav taksno zensko, ki je ostala sama brez moza? Se bolj verjetno ga je pazila mozeva mama, pri kateri sta z mozem zivela. Mozu je vec let prej umrl oce. Domnevam, da je bil zato on skrbnik svoje matere. manal pravi, da je bila njegova mama dobra in prijazna do nje. Zato je verjetno tudi skrbela za vnuka.

Sem se spomnila iz ene druge knjige. Ne vem, kako je v Savdski Arabiji z javnimi hisami. Domnevam, da niso dovoljene, saj imajo zacasni zakon, ki jih nadomesca. Brala sem, da moski, ki si to lahko privoscijo, veliko hodijo na mlada dekleta in na otroke v Egipt. Pisalo je, da v Egiptu svoje otroke celo revne matere prodajajo za eno noc premoznim Arabcem.

Manal se preseli nazaj v Aramcovo naselje

Tipicne otroske pravljice za lahko noc v Savdski Arabiji so o zenskah, ki jedo otroke (Janko in Metka?), o carovnicah, ki ugrabijo otroke ali jim odrezejo roko ali nogo. Cez dan so jih strasili z zlimi duhovi. Da bi jih odgnali, so rekli ’Bismillah„ - v bozjem imenu. Kot otrokom so jim vbili v glavo, da se bo slabo koncalo, ce ne bodo pred vsako aktivnsotjo rekli v bozjem imenu, saj jim bodo zli duhovi skodovali. Tako morajo izreci Bismillah’ preden gredo v kopalnico, preden se pogledajo v ogledalo, preden se oblecejo ali slecejo, preden jedo, preden zacnejo pouk ali se vsedejo v avto. (Moja mama je morala imeti nekaj savdske krvi. Preden je sedla v avto je vedno rahlo brcnila pleh pod sedezem). Zli duhovi imajo svoje druzine in plemena in zivijo v vaseh. Mnogi ljudje verjamejo, da so jih obsedli zli duhovi in placujejo za izganjanje hudica.

Pomemben je tudi koncept zlobnega ocesa. Nicesar ne smejo pohvaliti, saj bi sicer pritegnili zle duhove, ki bi dobre stvari unicili. Zlobno oko je izgovor za slabe ocene in za madez na novi torbici.

Ko je Manal kot otrok sla h frizerju, je njena mama po strizenju zbrala vse njene postrizene lase, saj ce bi odstrizki ostali pri frizerju, bi jih lahko kdo zacaral in s tem bi zacaral Manal. Mama je verjela celo, da zlobno oko lahko zacara zensko preko njene menstrualne krvi, zato so imeli poseben postopek za skrivanje le teh in podobno je bilo za veliko dugih stvari.

In ko se je locila, je bila Manal kljub vsej svoji izobrazenosti prepricana, da so ljudje, ki hodijo mimo nje po cesti, prepricani, da je nanjo nekdo pogledal z zlobnim ocesom.

Manalina starsa nista vedela, da se je Manal locila. Oce ji je locitev prepovedal. Mama je bila med locitvijo v Egiptu in se celo leto po locitvi ni vedela, kaj se je zgodilo. Tudi v sluzbi ni nikomur povedala. Le dva moska sta vedela. En, ker je moral podpisati neke dokumente in drug, ki je pomagal pri selitvi.

Savdski svet ima ogromno pravil, vendar jih tisti na visjih pozicijah lahko prelomijo in pomagajo malim ljudem, ce zelijo. Zato je Manal zaprosila za stanovanje. Dobila je garsonjero okoli 35 m2 zase in za sina v bloku za Aramcove medicinske sestre in pisarniske delavke. Cez nekaj mesecev je prosila za vecjo enoto in dobila okoli 50m2 veliko vrstno hisico. Zdaj je imela se spalnico, ki si jo je delila z otrokom. Po locitvi si je postrigla lase. Moz ji prej tega nikoli ni dovolil. Ko si jih je enkrat vseeno postrigla do brade, je ponorel.

Otroka sta si delila. Manal ga je imela cez teden, oce za vikend. V praksi je to pomenilo, da je otroka cez vikend imela mati bivsega moza. Savdski zakoni o skrbnistvu otrok po locitvi so nejasni. Leta 2007, ko se je Manal locila, je veljalo, da otrok do 7. leta lahko ostane pri materi. Ko so dopolnili 7 let, so deklice avtomaticno dolocili ocetu. Decke so vprasali, ce zelijo ostati pri materi ali se preseliti k ocetu.
Ko sin locenih starsev postane najstnik, postane uraden skrbnik svoje matere. On, kot najstnik, doloca ali mati sme hoditi v sluzbo ali ne. Ce se zenska ponovno poroci, takoj zgubi skrbnistvo svojih otrok. Ce so otroci majhni, se jih poslje k materini mami. Ce ona ne more skrbeti zanje, jih dobi materina najstarejsa sestra, ce tudi ta ne more skrbeti, naslednja sestra po starosti. Kot razumem, gre tudi ta sistem do 7. leta otrokove starosti. Potem je kot zgoraj. Manal pozna vec zensk, ki bi se rade locile, a ostajajo v zakonu samo zato, ker bi zgubile svoje otroke.

Manal nikakor ni hotela postati druga zena. Ko zenske zakljucujejo svojo rodno dobo, si moski najdejo mlajso zeno. Tak sistem je precej pogost, vendar ga v Manalinem sorodstvu niso prakticirali. Savdski mozje so si kot drugo zeno radi pripeljali zenske iz Sirije, Maroka, Egipta. Manalina prijateljica iz otrostva je zivela v takem gospodinjstvu. Njen oce je imel dve zene in vsaka je zivela v enem nadrstopju negove hise. Druga otroska prijateljica je sama postala druga zena. In tretja je odkrila, da si je moz dobil drugo zeno, sodelavko v Aramcu. Ta prijateljica se je nato vrnila k starsem, a ne za dolgo. Zdaj spet zivi z mozem, ki ima se vedno tudi drugo zeno. Mnogo zensk ne ve, da obstoja druga zena ali pa o tem nocejo govoriti. Tudi Manal je imela po locitvi nekaj snubcev, ki bi jo vzeli za drugo zeno. Manal jih je zavrnila, ceprav je vedela, da po locitvi v Savdski Arabiji kot zenska tezko dobis moza. Lahko pa postanes druga zena.

Aramco je bila sprva ameriska firma Standard Oil, ki je v navezi s Savdsko Arabijo (kraljevo druzino Savd) sredi puscave odkrila nafto leta 1932. Savdijci so scasoma dobili v tej firmi svoj delez, leta 1980 pa so postali 100%ni lastniki in spremenili imev V Aramco. Savdska Arabija je absolutisticna monarhija. Kar kralj rece, to gre. To pomeni tudi, da je nafta v lasti kraljeve druzine, ki je zelo obsirna. Stevilo princev gre v tisoce.

Ze standard Oil je gradil svoja naselja, Aramco jih je povecal in moderniziral. V Aramcu je bila zaposlena vecina tujcev, danes se trudijo zaposliti cimvec domacinov. Aramcova naselja so potresena po celi drzavi. Vsako naselje ima celo svojo bolnico. Manal je sla lahko v bolnico, njen sin pa ne, ker tehnicno ni mogel biti prebivalec Aramcovega naselja. Samska stanovanja so bila namrec izkljucno za samske ljudi. Manal se je v naselje preselila po locitvi. Manal so naredili uslugo, ko je lahko pripeljala sina. Vendar so ji dali vedeti, da bo ob prvi pritozbi sosedov zaradi hrupa ali cesarkoli drugega, sin moral zapustiti Aramcovo naselje.

Manal tudi ni imela nobenega dokumenta, ki bi dokazal, da je Abdull njen sin. Vsi dokumenti so bili pri ocetu, ki je se vedno zivel v Dammamu. Brez dokumentov sina ni mogla vpisati v solo. Nekateri otroci v takih primerih, ko oce otroka materi noce dati dokumentov,nikoli ne grejo v solo.

Kot samska tudi ni vec mogla imeti soferja, ker ga ni mogla nastaniti v Aramcovem naselju. Prej je namrec zivela izven naselja. Zato jo je brat v eni uri naucil speljevanje in ustavljanje, da je po naselju vozila sama.

Se malo o zivljenju v Aramcovem naselju

Sin je hodil v preschool, privatni vrtec, ki ga je nekdo odprl v svoji hisi. Ce prav razumem, je bilo to znotraj Aramcovega naselja. V vrtcu so delale Filipinke. Opoldne je zapustila pisarno in se odpeljala v vrtec, kjer je pojedla kosilo s sinom, nato pa nazaj v sluzbo. Z delom je koncala ob 4h popoldne.

Savdske druzine so velike, prevelike za v avto, zato mlajsi otroci ne sedijo v varnostnem sedezu, ampak na kolenih starejsih otrok.

Ko je bil sin malo vecji, ga je vpisala v bolj formalen vrtec, ki ga je imela neka Americanka. (Torej vrtci v naselju so bili zasebni, ampak ne Aramcovi, kot je zahteval zakon.) V vrtcu so bili povecini ameriski otroci in mesani po spolu. V savdskih solah je bilo prepovedano ucenje deckov in deklic skupja. Zenske uciteljice niso smele uciti v fantovskih solah. Se celo v vrtcu so smele delati le eno leto. Domnevam, da je s tem mislila prvo otrokovo leto.

Manal je zacela posnemati zivljenje ameriskih usluzbencev. Aramcovo naselje je imelo dva velika bazena. Sina Aboudija (ljubkovalno za Abdullaha) je vpisala v plavalni tecaj. In sebe tudi. V SA je bilo zenskam prepovedano plavati. Niso se smele spustiti po toboganu, niso se smele guncati na gugalnicah, niso smele s svojimi sinovi igrati nogometa. S sinom sta hodila na sprehode v park poleg hise, kjer se je vozil s kolesom in se v peskovniku igral z deklicami. Manal je bilo to v otrostvu prepovedano. S sinom je za Halloween sla trick-or-treatat - hodila sta od hise do hise in sin je nabiral sladkarije. Pekli so na zaru, imeli skupne vecerje z drugimi stanovalci. Obdana je bila z Americani, Skoti, Indijci, Filipinci, Malezijci.

Nikoli pa ni sla na ameriske zabave, kjer se je pilo in plesalo, saj bi jo naslednji dan vsi obrekovali. Savdski mozje niso imeli tovrstnih pomislekov. Tudi alkohol so pili na teh zabavah.

V naselju je zivelo tudi precej savdskih parov. Zenske so ali ostajala doma, za 4 stenami, ali pa so sle ven odete v abayo. Ameriske zenske, na drugi strani, so se druzile brez predsodkov, vcasih so skupaj kuhale in vabile Manal v svoje domove.

Naselje je imelo vse amenities. Vse je bilo pri roki. Velika zivilska trgovina je bila odprta 24 ur na dan. Imeli so trgovine z avtomobili, lepotne salone, igrisca za nogomet in baseball. Tudi igrisce za golf z 18 luknjami in lepo restavracijo so imeli. Sin je igral nogomet in baseball. V kinu so imeli poleg filmov tudi plesne recitale, muzikle in concerte. Sele ko je stopila ven iz Aramcovega naselja, se je zavedla, kako zelo tih je savdski svet. Nobene glasbe, nobenih kinov, filmov ali predstav ni tam. Po naslju so bile restavracije, ki niso bile razdeljene na moski in zenski del, tako kot izven naselja. V SA so se restavracije in kavarne zaprle med molitvijo. Ko je sin znal uporabljati zlico in vilice, sta veckrat jedla v restavracijah v naselju. Za 12 riyalov ali priblizno 3 dolarje si dobil obed s 5 hodi. Druzine so lahko sedele skupaj v restavracijah in na klopcah v parku.

Otroka je zelela vpisati v amerisko solo v naselju. Savdske oblasti ji tega niso dovolile, ces da v njej ne ucijo arabscine. Manal je prepricana, da je bil pravi razlog, da so v razredih sedeli skupaj fantje in dekleta in da so bili otroci delezni sirse izobrazbe.

V hisi je imela po tleh ploscice. V dnevni sobi belo kotno garnituro. Kuhinja je bila po amerisko navezana na dnevno sobo. V nadstropju je bila soba z balkonom. Od tam sta vcasih gledala zvezde, ki jih je fantek imenoval po svojih bratrancih. Potem ga je vprasala, katera zvezda je mami in odgovoril je, “Tista rumena zvezda z laptopom in torbico.“

Aramco ima obsezen program za izmenjavo strokovnih delavcev. Ce si bil sprejet, si sel za eno leto ali dlje delat v drugo firmo v drugi drzavi. Te delavce placa Aramco, prav tako vecino njegovih stroskov, tako da za tujo firmo delavec dela zastonj. Vendar ni res prave izmenjave, saj nihce ne pride na izmenjavo v Aramco.

Manal se je prijavila v IBM, a brez uspeha. To je bilo leta 2008, cas ekonomske krize. Nato se je prijavila za EMC, firmo za shranjevanje podatkov v New England, ZDA. In bila je sprejeta. Leta 2009 je odletela sama. Bivsi moz ji ni dovolil s seboj vzeti sina. Vseh 12 mesecev sta se videla le po skypu.

Ameriska firma ji je pomagala pri vsem, nasli so ji stanovanje, montirali pohistvo. Prvic je videla pravi sneg. DO takrat je videla le zmrznjeno vodo (umeten sneg) v Ski Dubai. To je bila njena najlazja selitev. Ni potrebovala moskega za najem stanovanja, ni potrebovala moskega, da bi uredil dokumente. Vse je lahko naredila sama.

Takoj je hotela voznisko dovoljenje, ampak 1 ura ucenja z bratom doma ni bilo zadosti. Morala je obiskovati 2-mesecni tecaj po 2 uri na dan. Instruktor je bil American, ki se je porocil z Malezijko in prestopil v muslimansko vero. Na prvem izpitu iz teorije je padla, ker ni obvladala imperialnega sistema (milj in cevljev). Prakticni del je naredila prvic. Dovoljenje je dobila le do svojega odhoda nazaj v SA. Kasneje je za dovoljenje zaprosila v Massachusettsu, ker ga je tam dobila za 5 let. To dovoljenje je vzela domov, ko se je vrnila.

Ljudje v New Hmpshire, kjer je zivela, so bili zaprti vase in konzervativni. Zaradi njene koze so pogosto domnevali, da je Hispanic (Mehicanka, centralna, Juzna Americanka). Nekateri so jo celo ogovorili v spanscini. Ce so jo vprasali, od kje je, je najprej odgovorila, da iz SA. Ljudje so to razumeli kot Juzno Afriko (South Africa). Ce je povedala, da iz Savdske Arabije, so ljudje samo strmeli. Niso imeli pojma, kaj to je. Ce je rekla, da je iz Bliznjega Vzhoda, so jo vprasali,’ Izrael?’ Tudi ce je povedala o nafti in kamelah, je niso razumeli. Sele ko je izrekla besede Osama Bin Laden, so vsi vedeli, od kod je. „Oh, to je grozna drzava. Nikar se ne vrni tja.“

Pocasi je dobila nekaj prijateljev. Tekla je na smuceh, obiskovala nogometne tekme. En od prijateljev, Japonec, je z njo hodil v restavracije, drugi, American, je popravljal njeno anglescino, tretji jo je ucil fotografirati in jo vozil naokoli na svojem Harleyu.

Aramco je placeval za stroske najetega avtomobila. Ironija, da drzava, ki zenskam ni dovolila voziti, svoji drzavljanki placuje najem avtomobila v tujini. S prijateljicami je sla na koncerte, na jazz, celo s padalom je skocila. Za podaljsane vikende je potovala v Honduras, na Niagarske slapove.

V SA niso imeli dezja 3 leta pred njenim odhodom v ZDA. Zato je uzivala v dezju. V SA prosijo boga, naj se jih usmili in poslje dez, v New Hamshirju upajo, da ne bo dezja.

S prijateljico je hodila v gledalisce. V prvi igri, ki jo je videla, sta se dva moska poljubila. Mislila je, da bo omedlela, saj je homoseksualnost v SA kazniva s smrtjo.

Bila je presenecena, da ljudje berejo knjige zunaj na klopcah, v parkih. Ugotovila je, da en obrok v restavraciji zadosca za cel teden. In kot Savdi Arabka, kaj pomeni „random check“. Naucila se je tudi, da moski ob srecanju poljubijo zensko na lice, zenske pa se med seboj ne poljubijo - popolno nasprotje navad doma.

Ugotovila je tudi, da njeni znanci, sodelavci nosijo veliko breme studenstkega posojila. Imeli so dobro izobrazbo, ampak za kaksno ceno. Veliko jih je poleg dobre sluzbe delalo se v gostilnah, da so odplacevali svoje studentsko posojilo. Kupovali so rabljeno opremo, celo rabljeno mikrovalovno pecico, ker si drugega niso mogli privosciti. V stanovanjih jih je zivelo po vec skupaj, da so prihranili pri stroskih. Ce so sli kam, so se raje vozili eno uro v krogih in iskali parkirisce, kot da bi sli v podzemno garazo. V restavraciji so najprej pogledali cene jedi, preden so narocili. Ugotovila je, da bodo tako ziveli se dolgo casa. Njej je pa drzava placevala ekvivalent 300 dolarjev samo za to, da je obiskovala univerzo.

Vse je bilo drago. Prijatelj je placal 800 dolarjev, ker se je mocno vrezal v prst in je sel na urgenco. Ni mogla verjeti, da so za high speed internet se vedno potrebovali kabel. Ni mogla verjeti, da je morala placevati za odvoz smeti.

In davki ji niso sli v racun. V Savdski Arabiji ne placujejo davka na dohodek. Njen prijatelj v ZDA je placal 30% davka. Bila je presenecena tudi nad davkom na promet (vas DDV). Tega v SA ni. (Zdaj je. So ga ravno na sveze uvedli ne dolgo nazaj zaradi ekonomske krize).

Leto 2009 je bilo tezko zaradi krize. Podjetja so odpuscala, se zapirala. Tehnik Steve, ki je prisel popravit njen racunalnik, je naslednji dan zgubil sluzbo. Tisti vecer je gledala porocila in glavna tema je bila Tiger Woods (igralec golfa) in njegove ljubice. In se je sprasevala: so to res porocila ali oddaja za opravljanje?

Brala je o Rosi Parks, borki proti rasni segregaciji v ZDA. Tako kot Manal, je bila zaposlena in je zivela na posebnem obmocju ZDA (vojaska baza), kjer ni bilo razlike med belimi in crnimi. Sele ko se je Rosa Parks preselila iz tega priviligiranega naselja, in spoznala pravo zivljenje na jugu ZDA, je postala aktivistka. In Manal je pomislila nase.

Ko je Manal prisla v ZDA, je se vedno imela savdisjko miselnost. Bila je odlocno proti Zidom. In tam jih je srecevala pogosto, kakor tudi ljudi, ki nikoli ne bi dobili dovoljenja za vstop v SA. In ti ljudje so imeli svoja misljenja, vcasih zelo drugacna kot Manal. Nekega dne je s prijateljico Naomi sedela v restavraciji in gledala naokrog. Pokazala je skupino ljudi in rekla, „Tisto tam so Zidi. Vem po nosovih. Mi se od njih locimo po nosovih.“
Naomi je odgovorila, „Ja, imas prav. Mi in vi smo bratranci.“
„Kdo je to mi?“ je vprasala Manal.
„Ja, mi, Zidje.“ je rekla Naomi,
Manal je bila sokirana. Ni imela pojma, da je Naomi Zidinja. Ce bi takoj na zacetkiu vedela, da je Zidinja, ne bi nikoli spregovorila z njo niti besedice. Ker so jo vse zivljenje ucili, da so Zidje sovrazniki.

Ampak pravi kulturni sok jo je se cakal. Tega je dozivela, ko se je vrnila domov.

Kako se je pa oblačila? Lase, obraz je imela včasih odkrit, včasih zakrit. Kaj pa roke, noge (kratke hlače, majica)? Je bilo v Ameriki kaj drugače?
Katere stroške so pa potem v SA plačevali?

Hvala Porajkel, ker nam tako izčrpno predstavljaš knjigo .

V Ameriki ni nosila hijaba, naglavne rute. Do zdaj se ni povedala, ce tudi abaye ni nosila. Ko se je vrnila v SA, se je odlocila, da bo naglavno ruto nosila samo v sluzbi, v prostem casu pa ne. Skrbelo jo je, da bodo to odkrili njeni starsi in bodo posledice. Sicer obleko samo enkrat opise v naslednjem poglavju, zato a sneak preview: Po vrnitvi iz ZDA jo je v Aramcoven naselju obiskal brat z zeno. Odlocila se je za zelo umirjen izgled. Hijaba, rute, ni nosila. Nosila je zelo ohlapne hlace in cez zelo dolgo, prav tako ohlapno bluzo. Brat je bil zgrozen. Svoji zeni je narocil, naj Manal pove, naj si da hijab na glavo. Zena mu je odgovorila, "Manal je odrasla zenska. Ne mores kontrolirati svoje sestre." Po Manalini locitvi je bil Manalin skrbnik njen brat. Zato je imel legalno pravico, da jo kontrolira in ji ukazuje, vendar je na zenino prigovarjanje postopno nehal godrnjati.

Drugje pove, da je bil zanjo najvecji uzitek, ko je s sinom plavala v Aramcovem bazenu v naselju in so bili njeni lasje prosti in so valovali z vodo. Pravi, da se ne da opisati obcutka prostosti, ki ga je dozivela pri tem. Ne pove, kako je bila oblecena v bazenu.

Rokavic ni nosila, cevljev pa nikjer ne omenja.

Iz vseh njenih aktivnosti v ZDA sklepam. da se je oblacila po amerisko. Nikjer konkretno ne omenja svojih oblacil v tem casu.

Manal se vrne domov

Manal se je vrnila domov spremenjena. Tako je ustanovila Facebook skupino Savdske zenske zaposlene pri Aramcu. To je bila tvegana poteza. Zenske iz skupine so postopno zahtevale jasli za dojencke in dovoljenje, da vozijo sluzbene avtomobile. Kolega v ZDA jo je naucil osnov fotografije in jo navdusil zanjo. Doma je v Dharanu ustanovila fotografski klub. V mestu Dharan, ki lezi tik zraven Dhammama na vzhodni obali, se nahaja Aramcovo naselje Dharan, kjer je Manal zivela. Priblizno v tem casu se je v Tuniziji zgodil 17. december 2010. Branjevec Mohamed Bouazizi je prodajal sadje, ko je lokalni policaj od njega zahteval podkupnino. Branjevec ga je zavrnil, zato mu je policija zaplenila tehtnico. Branjevec se je sel pritozit v provincijsko vladno stavbo, vendar ga niso spustili v stavbo. Bila so tudi porocila, da ga je policistka oklofutala in preklela njegovega pokojnega oceta. Branjevec se je v znak protesta zazgal. To je bil prvi dan Arabske pomladi. Upori so se hitro razsirili v druge drzave.

Cez nekaj mesecev, leta 2011 je morala Manal k zdravniku. Ko je tam opravila, je bilo ze pozno, ko je korakala proti postajaliscu taxistov. Mimo nje so vozili avtomobili s spuscenimi sipami in jo ogovarjali ali zmerjali s kurbo in prostitutko. Ko ji je en od teh voznikov zacel slediti, je pobrala kamen in ga vrgla v njegov avto. Avto je pospeseno odpeljal. Kasneje se je v taxiju razjokala. Naslednji dan je o dogodku povedala sodelavcu. Ta ji je odgovoril, „ Vem, da ni fer, ampak ves, v resnici ni protizakonito, ce bi zenske vozile. Preberi si zakonik.“ Se isti vecer ga je prebrala. Niti v enem stavku ni pisalo, da zenske ne smejo voziti.

Prvi formalni protest proti prepovedi voznje za zenske se je zgodil leta 1990, ko je bilo Manal 11 let. 47 zensk je za 30 minut sedlo za volan. Mediji so jih oznacili za lahke, neislamske prozahodnjaske. Manal je kot vsi drugi sprejela zgodbo o njihovi podli morali. Se v svojih 20ih letih jih je zanicevala. Vsem tem zenskam in njihovim mozem je vlada prepovedala potovanje v tujino za 1 leto. Tiste, ki so delale v javnem sektorju, so bile odpuscene. V mosejah so jih blatili verske vodje. Fotografinja, ki je slikala zenske za volanom, je bila aretirana in mucena. Po tem protestu je Ministrstvo za notranje zadeve odlocilo, da je ilegalno, ce zenska vozi avto. Odlocitev je bila sprejeta na podlagi fatwe, ki jo je izdal Veliki Mufti Bin Baz. Nekateri islamski ucenjaki so ugovarjali, ces, da so v Mohamedovem casu zenske jezdile osle, zakaj torej ne bi mogle voziti avtomibilov. Njihovi glasovi so bili utisani.

Spomladi 2011 je prijateljica povabila Manal, naj se udelezi dogodka „Vozimo 17. maja“. Twitter je bil ta cas najbolj priljubljeno socialno omrezje v Savdski Arabiji. Imel je 5 milijonov savdskih uporabnikov, od tega poloico aktivnih. Prek Twiiterja so pozivale, naj se jim zenske pridruzijo. Na zacetku jih je podpiralo dosti moskih sodelavcev v Aramcu. Tudi Manalin brat, ki je bil geolog, in je bil na terenu po 3 tedne, jo je podprl, saj je imel doma zeno in novorojencka, ki sta bila med njegovo odstotnostjo zaradi prepovedi voznje za zenske, popolnoma odvisna od drugih ljudi. In ko se je vrnil domov, bi rad pocival, a je moral voziti zeno naokoli. Brata torej ni bilo treba prepricevati. Problem je nastopil s preostalimi 7 milijoni moskih v drzavi.

Manal se je takoj pridruzila organizatorkam.

Kmalu so se zacele kritike, ces da bodo zenske unicile savdsko druzinsko zivljenje in da bodo zenske za volanom vodile v korupcijo in moralni propad druzbe. Nekateri so mislili, da organizirajo demonstracije. Demonstracije so v SA prepovedane. Tudi mirna demonstracija, kjer se ljudje samo usedejo na tla se lahko konca z jezo, bicanjem in prepovedjo potovanja v tujino. Prav zato so organizatorke narocale zenskam, naj ne vozijo v skupinah, ampak vsaka zase. Kampanja se je zdaj preimenovala v Women2Drive. Manal e dobila veliko svaril, da s tem spravlja v nevarnost sebe, svojega otroka in druge druzinske clane. Nekateri moski so grozili z iqalom. Iqal je crna vrv, s katero s si moski pritrdili svojo „ruto“ okoli glave. In ko se jim je zdelo potrebno, so sneli iqal z glave in pretepli zeno ali otroke.

Organizatorke so poskusale pridobiti pozornost medijev. Ena prvih blogerk in TV voditeljic, ki se je javila je bila Savdijka Maysa, ki je zdaj zivela v Zdruzenih Arabskih Emiratih. Ko je bil njen oce na smrt bolan, ga kot zenska ni mogla peljati v bolnico. Oce je umrl pred njenimi ocmi. Sledili so drugi mediji. Govorila je tudi z upokojenim vodjo zaposlovanja pri Aramcu, ki jo je dobrohotno posvaril in seznanil s posledicami protesta leta 1990. Manal je nameravala tudi pisati kralju, a ji je to odsvetoval. Rekel ji je, da ali bo odgovor ne, ali pa sploh ne bo odgovora.

O gibanju je Women2Drive je slisala tudi savdska aktivistka, ki se je najavila na pogovor z Manal. Na pogovor je prisla v kavbojkah in z lasmi spetimi v cop. Manal je podprla, a jo je posvarila, naj se pripravi. „Zelo verjetno te bodo aretirali,“ jo je posvarila.

Manal ni odnehala. Kontaktirala je tuje medije. Bloomber je objavil clanek, CNN je naredil intervju with Manal. Organizatorke so najele zenske, da so protesnice naucili, kako se vozi avto. Ena od instruktork se je ze veckrat sama peljala po Jeddi, o cemer je porocal BBC, a ker nibilo dokumentirano s fotografijami, BBCju ni nihce verjel.

Najele so tudi brazilskega slikarja, da je za logo naslikal zensko z niqabom cez obraz, kako z roko dvignjeno v znak za Victory, vozi avto.

Manal vozi avto in je aretirana

Manal je menila, da bi pomagalo, ce bi vnaprej posneli zensko, kako vozi, in da bi s tem dali sporocilo, da je to cisto normalna stvar. Za to vlogo je ponudila sebe. Brat naj bi njo in aktivistko Wajeho zapeljal iz Aramcovega naselja v mesto, kjer bi on izstopil, dekleti pa bi nadaljevali voznjo sami. Na dan voznje se je Manal oblekla v najbolj konzervativna oblacila in si cez nadela crno abayo, cez lase pa crno ruto hijab. Brat se na telefon ni oglasil, zato je v zadnjem trenutku vskocil podpornik, ki jim je protestnicam pomagal pri Twitterju. Skupaj sta se odpeljala po Wajeho. Tokrat Wayeha ni nosila kavbojk, ampak crno abayo, glavo pa si je zavila v hijab divje roza barve. Manal si je mislila„ Ona je se bolj divja kot jaz!“

Skupaj so se odpeljali ven iz naselja. Odhod iz naselja loci visoka ograja in hisica s paznikom, ki preverja voznike in dviga in spusca zapornico. V bliznjem mestu je kolega izstopil. Manal je namesto njega sedla za volan. Vozili sta po mesu. Wayeha je ves cas snemala. Manal je povedala, da so vdrzavi zenske z doktorati in profesorice na collegih, a ne znajo voziti. In njihov namen je, da se jim to omogoci. Zapeljali sta na parkirisce in nakupili nekaj stvari. Na parkiriscu so ju spremljali pogledi sepetanja mimoidocih. Tudi v trgovini so ljudje stopali skupaj, kazali nanju in sepetali. Manal se je pocutila kot poreden otrok.

Cez 2 dni je film nalozila na Youtube. Do naslednjega dne si ga je ogledalo 700 000 ljudi. 80% jih je odobravalo. Se isti dan je na mail zacela dobivati posto, v stilu „🤐“, „ce te kdaj vidim na cesti,“, „Ti ze kopljemo grob“, „Odprla si si vrata v pekel“.

Med kosilom sta prisla 2 moska, si jo ogledala in brez besede odsla. Takoj za tem je v sluzbi je zaprosila za 2 tedna odsotnosti, da Aramca ne bi vpletala. Kmalu za tem je prisel sef, ki jo je opozoril, da ce do cesar koli pride, ne zeli slisati Aramcovega imena. Vprasal jo je, kako misli spremeniti, kar pocne.

„Smo leta 2011. Cas je.“ mu je odgovorila.

Ponovno jo je opozotil, da ogroza sebe, sina in svojo sluzbo.

„Ne skrbite. Vse imam pod kontrolo,“ je odgovorila samozavestno.
Se istega dne je nameravala zaprositi za savdsko vozmnisko dovoljenje. Vlogo je ze imela izpolnjeno, a brat, njen skrbnik, ni mogel iz sluzbe.

Manal je zacelo skrbeti, da zenske, ki bodo vozile na doloceni dan ne bodo aretirane. Zato se je odlocila, da preskusi, kako bo lo mimo policije. Brata je prosila, ce gre z njo.

„S tabo bom do konca,“ je odvrnil. Njegova zena jo je prosila, naj ne vozi, a Manal je vztrajala. Tako so se v avto nalozili Manal za volanom, brat poleg nje, zadaj pa bratova zena z dojenckom in Manalin sin Aboudi. In so se peljali po najbolj prometni ulici, kjer policajev mrgoli. In videli prvega policaja. Ni jih ustavil.’Imamo zeleno luc,„ je bila navdusena Manal.

Nekaj minut kasneje jih je ustavil drug policaj. Manal je ustavila in policaj je pristopil k avtu. Ste Savdijka, jo je vprasal. “V SA zenske namrec ne smejo voziti,„ ji je rekel z nasmehom na obrazu. In Manal je naredila prvo napako. V roke mu je potisnila bratovo voznisko dovoljenje in svoje iz ZDA. Vsi dokumenti so bili veljavni. Nato je rekla“ Ni ga zakona v SA, ki bi mi prepovedoval voziti.“ Policaj je poklical dodaten policijski avto. Policaj se je se vedno prijazno smehljal. Medtem ko so cakali na drugega policaja, se je sredi ceste ustavil crn avto. Moski v njem je vprasal policaja, kdo je za volanom.

„Manal al-Sharif,“ je odgovoril policaj.

Cez 10 minut je na vso silo pridrvel se en crn avto. Ta je imel na vratih oznako Mutawe - Verske policije. Manal je postalo strah. Iz njega sta stopila dva moska. Bila sta iz oddelka za Promocijo morale in preprecevanje nemorale.

Manalin brat je stopil iz avta, da bi se pogovoril z njimi. Mutawa - verska policija je kot neoznacena vojska: nevidna, a povsod prisotna. Njeni oficrji lahko po svoji volji interpretirajo verske zakone. Tako so casopisi porocali o vec primerih, ko je Mutawa preganjala voznike. Leta 2012 je zaradi tega umrl en voznik, njegova noseca zena in 2 otroka so bili tezko ranjeni. Ob drugi priloznosti je Mutawin oficir rekel zenski, ki je bila ze vsa ogrnjena v crnino, naj zakrije se oci, ker so prevec zapeljive. Ko je njen moz rekel, naj ju pustijo pri miru, ga je Mutawa 2x z nozem zabodel v roke. Spet drugic sta v Riyadu dva Angleza, moz in zena, uporabila avtomatsko masino za denar (prevod?), ki je bila namenjena izkljucno zenskam, zato ju je Mutawa pretepel. Take in podobne stvari pocnejo Mutawe v imenu Boga.

Oba Mutawa sta zacela zmerjati in zaliti Manalinega brata. Prvi policaj in drugi, ki ga je prvi poklical, sta nemocna stopila stran. Vpila sta, da ce moski in zenska sedita en ob drugem, je to nezaslisano mesanje spolov.

„Ona je vendar moja sestra,“ je rekel brat. Ljudje so se zaceli zbirati in opazovati.

Mutawa sta se zatem lotila Manal. Ta je hitro zaklenila vrata avta.
Mutawa jo je imenoval s ponizevalnim izrazom deklina.
Manal jima je takoj napela pridigo. „Obnasajta se spostljivo,“ je rekla. „Jaz sem za vaju Abdulova Mama. In drugic, tu se ne gre za moralo, ampak je to stvar za prometno policijo.“ nakar jima je zaprla okno v obraz.

Debelejsi Mutawa je zacel tolci po zadnjem oknu in vleci kljuko. Nato je tolkel po vratih. „Takoj v nas avto, “ je vpil. Promet se je ustavil, ljudje so zaceli snemati na svojih telefonih. Bratova zena je jokala, otrok je jokal. Po skoraj uri ustrahovanja sta Manal in njen brat sedla v avto verske policije in se dala odpeljat na policijsko postajo. A Mutawi sta zahtevala tudi bratovo zeno in otroka. Brat je vztrajal, da nimajo nic pri tem. Poklical je taxi, da jih je odpeljal domov.

Takoj za tem je en od Mutaw sedel v bratov avto. Manal je drugega nadrla, da je to protizakonito in da ga bo prijavila.

Na policijski postaji

Ko so prisli na policijsko postajo, je bil ravno cas molitev, zato so moski odsli na postajo na molitev in Manal je smela sama ostati v avtu. Izkoristila je priliko in twitnila, kaj se je zgodilo in naj sporocijo naprej. Nato so prisli ponjo. Policaj je Mutawi vprasal, za kaj se gre.
„Vprasajte njenega moskega skrbnika.“ To je standardna procedura.
Manal je ponorela. „on je moj mlajsi brat, zato bi jaz morala biti njegova skrbnica!“

Mutawi sta bila sokirana.

Policaj (sef policijske postaje) jo je vprasal, ce se zaveda, da je zanjo voznja z zakonom prepovedana.

„Ne, v Zakonu o prometu to nikjer ne pise.“ je odvrnila.

„Ali lahko citirate zakon,“ je vprasal policaj.

„Seveda, saj sem zakon studirala cele dneve.“ IN zacela je recitirati. Policaj jo je prekinil.“

„Ampak za voznjo potrebujete savdsko voznisko dovoljenje.“

„Imam ameriskega, ki je veljavno se 3 mesece po mojem prihodu iz ZDA.“ Pod nos mu je pomolila izpolnjeno vlogo za savdsko dovoljenje. Mozak je dovoljenje odrinil in se zastrmel vanjo.

Nato se je obrnil k bratu. „Ste ji dali kljuce vasega avtomobila?“

„Seveda,“ je odvrnil brat.

„Podpirate zenske, da vozijo?“

„Seveda.“

Policaj je zapustil sobo, Mutawa pa je zabevskal na Manal, nej se pogleda, kako sedi.

Kmalu je prislo se vec policajev. Brat je rekel, da s nekaj pripravlja. Nato so vstopili clani Savdske tajne policije.

In celo zaslisanje se je zacelo od zacetka. Potem so cakali na ukaz Guvernerja province. Sredi noci je prisel fax od Guvernerja. Manal je morala podpisati, da nikoli vec ne bo vozila na Savdski zemlji. Manal je zavrnila, saj ni krsila nobenega predpisa.

„Ste pa krsili orf,“ je rekel policaj. Orf je tradicija, oziroma navada.

„Torej se strinjava, da nisem krsila nobenega zakona.“ Manal je slavila to majhno zmago.

Policaj je kljub temu zahteval da podpise, sicer je ne bodo izpustili. Manal je zavrnila. Policaj je vztrajal. Koncno sta z bratom oba podpisala. Bratov avto je policija zasegla. Da ga dobi nazaj, bo moral oddati vlogo na sodisce.

S taxijem sta se odpeljala domov, sledili pa so jima 3 crni avtomobili. Dva sta kmalu odnehala, tretji je pomeziknil, naj ustavijo. Izkazalo se je, da je v avtu novinar. Nekaj ur kasneje so Manal ze imenovali savdsko Roso Parks.

V jeci

In tako se je dan kasneje znasla v zenski jeci (opisano na zacetku te dolge sage).

Ce prav razumem, so morale same kupiti kupone za hrano. Torej jim v jeci niso dali hrane. Zjutraj so prisle paznice s higijenskimi prpomocki in plasticnimi krozniki in jedilnim priborom. Manal prvi dan ni imela apetita. Ob 9h so jih spustili na dvorisce.

Manal je nato prosila, ce sme govoriti z upravnico zapora, kar so ji ugodili. Upravnica ji je povedala, da jo mora drzati za nedolocen cas in da ima obisk. Prisla je predstavnica Narodnega komiteja za cloveske pravice. Zenska je bila mocno nalicena, a brez vsake moci ali ideje, kako naj ukrepa. Manal se jim je zelela pridruziti, a bi morala zato pustiti dobro placano sluzbo in za male denarje delati za Komite, ki ni imel v drzavi nobene moci. Zato je zavrnila. Tudi prijateljica je prisla na obisk in ji prinesla knjigo in obleke. Sele tedaj je Manal dojela, da ne bo hitro iz jece.

Savdski mediji so pisali o njej zelo negativno. Objavili so, da je v arestu ker je
1) ljudi spodbujala v doloceno mnenje
2) vozila brez vozniskega dovoljenja
3) delovala kot drzavna izdajalka in vohunka tujih sovraznih drzav
4) objavila video svoje voznje na Youtubu
5) kontaktirala tuje medije.

Samo en arabski casopis je o njej pisal pozitivno.

V jeci je bil stalen hrup. Zenske so se kregale in celo teple za tisto malenkost vode, ki so jo dobile za caj, katera bo smela uporabiti stranisce. Med njimi je zivel 6-letni indonezijski decek, ki so ga druge zapornice scipale in teple. Manal je spominjal na sina, zato je bila dobra do njega. Fantek ji je kmalu zacel slediti kot kuzek. kasneje so njega skupaj z njegovo mamo deportirali v Indonezijo.

Manal je zacela spremljati statistiko. V jeci je bilo 152 zensk in 16 otrok, porazdeljenih v nekaj sobah velikih 3 x 4 metre, ki so bile natrpane s pogradi. Cistilk ni bilo. Za celo jeco je bilo 7 stranisc in vsa so bila brez vrat, zato je obupno smrdelo. Molilnica je bila zaklenjena. Ni bilo nobene zasebnosti. Vcasih je ponoci slisala zapornice, ki so seksale. Manal je zrasla v revnem delu mesta, zato je bila vajena marsicesa, a ta jeca je bila se nekaj stopenj nizje.

Manal si je na vso moc trudila, da se ji ne bi zmesalo. Vedela je za tezko zivljenje tujih delavk, zato je pri paznici kupila zvezek in zacela zapisovati zgodbe svojih sojetnic. Ena od njih, Filipinka, mati 6 otrok, ni bila na Filipinih ze 8 let. Njen delodajalec ji ze vec mesecev ni dal place, zato je pobegnila. Obsojena je bila na 1 leto zapora.

Hana, 26-letnica je bila v jeci, ker so jo zalotili z moskim. Kazen je prestala ze pred enim letom, a je oce ni vec hotel sprejeti v svojo hiso. Za take zenske je bila samo ena resitev: brez moskega skrbnika, ki bi jih prevzel, so ostale v jeci.

Za Manal so bile njihove zgodbe vrsta izobrazbe. Izobrazevala se je o suzenjstvu. Za zenske je bila terapevtka. Poslusala je njihove zgodbe in zanje pisala pisma domacim, saj so bile po vecini nepismene. Nekatere so ji bile hvalezne, druge so se iz nje norcevale in jo klicale Ambasadorka Zdruzenih narodov.

Zlo zanimivo. Vedno komi čakam nadaljevanje. Sprostitev ob kavici