☕ Begunske zgodbe - 2

Kanada je mrgolela s takratnimi politicnimi begunci. Tudi Avstralija jih je vzela dosti. Vse iz politicnih razlogov, da so pokazali komunisticni vladi, da je ne odobravajo, Ko se je Tito skregal s Stalinom leta 48, so se stvari kmalu zacenjale spreminjati, in Jugoslovani se niso vec kvalificirali kot politicni begunci. Ne vem pa, koliko so jih hoteli sprejeti, poleg tega, da je bilo to sporocili Titu.

Kanada jih je seveda jemala tudi iz drugih drzav in pred leti je bilo kar nekaj afer, ko so odkrili, da so nekdanji povojni politicni begunci bili v resnici kvizlingi. Eni so pristali na sodiscih, par so jih izgnali, kljub njihovi starosti. Zdaj tudi bolj preverjajo danasnje begunce iz Afrike, Azije, ker so se podobne lazne zgodbe pojavljale tudi pri njih.

Ne vem, koliko poznaš te dežele, ampak recimo Sirija in Iran so (bile) zelo razvite države s kulturnimi in izobraženimi ljudmi. Največ sirskih beguncev na prebivalca je recimo sprejel Libanon, kar za četrtino svojega prebivalstva. Več o tej tem si lahko preberete v linku. http://syrianrefugees.eu/ http://syrianrefugees.eu/ Največ sirskih beguncev so sprejeli Turčija, Libanon, Jordanija, Irak in Egipt. Točne številke so v spodnji povezavi. http://data.unhcr.org/syrianrefugees/regional.php http://data.unhcr.org/syrianrefugees/regional.php

Že tretjič dopisujem, zato kot nov odgovor. Fino bi tudi bilo, da razčistite s tem, kaj je burka in kje in kdo jo nosi. Pa res priporočam v vpogled tale link, sploh tistim, ki tako radi pošiljate svoje k svojim in ste sveto prepričani, da arabske in bližnjevzhodne države ne sprejemajo "svojih" beguncev. Za primer vam dajem samo Sirijo in uradne podatke. http://data.unhcr.org/syrianrefugees/regional.php http://data.unhcr.org/syrianrefugees/regional.php

srečujem postavnega, lepega, popolnoma črnega verjetno afričana. Malo že zna slovensko. Toliko, da se pogaja za delo in plačilo. Videti je, da je prepuščen sam sebi.
V času balkanskih vojn, so bili begunci nameščeni v begubskih centri. Nič kaj se niso pohvalili z bivanje v centrih.

Slovenija je v preteklosti že gostila veliko število beguncev. V času vojn na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v 90. letih prejšnjega stoletja naj bi se po ocenah Rdečega križa v Slovenijo zateklo približno 70.000 oseb, glede na uradne podatke pa 35.671. Številni med njimi so se nastanili pri sorodnikih in znancih v Sloveniji ali si poiskali zasebno nastanitev, za preostalih 16.000 ljudi pa so poskrbeli v 58 nastanitvenih centrih po vsej državi, katerih delo je usklajeval vladni urad za priseljevanje in begunce. Po ureditvi razmer na Hrvaškem in v BiH se je večina beguncev prostovoljno vrnila v domovino. (http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/AI--Milijon-beguncev-nujno-potrebuje-preselitev) (http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/AI--Milijon-beguncev-nujno-potrebuje-preselitev)

eno je, dati človeku hrano, nekaj obleke in prostor pod streho, kamor lahko leže. Kaj po tem, ko se malo umirijo begunci., kot vasko živo bitje si želi več svobode in svobode z več denarja ni. Kaj po tem.? Ima vesolna EU kakšen načrt za naprej?

Po 2 svet. vojni so se ljudje izseljevali tudi iz politicnih razlogov, predvsem pa iz ekonomskih. Moj stric se je l 1956 izselil v Kanado, ne iz politicnih razlogov, pa tudi ne cisto zaradi prezivetja, pac pa je zelel boljse zivljenje, ki si ga je s pridnostjo tudi ustvaril.
Moj point je, da je bilo tudi takrat veliko ljudi ekonomskih migrantov "pod pretvezo" politcnega pressinga.

Ali pa ce pogledamo tukaj znan primer saharce, ki si isce sluzbo v avstriji. Ima sreco ( ni njena zasluga), da je slovenija v eu in jo lahko prosto isce. Ce pa slucajno ne bi bila, in bi bila ekonomska kriza enaka ali hujsa, bi se najbrz prav tako potrudila in izkoristila vse mozne poti, legalno ali nelegalno, da najde boljsi kos kruha. In ne bi je imeli pravice obsojati, ker se ni usedla in "pocakala na vrsto".

Micka danes si pa zgodnja.

"Za priseljence je izkrcanje na obali nadaljevanje agonije in bitke za preživetje. »Sveto pismo nas uči, da moramo izreči dobrodošlico vsem ljudem in jim pomagati,« je po nedeljskem bogoslužju v škotski cerkvi svetega Andreja povedala metodistična duhovnica Kim Hurst. Navsezadnje sta tudi Jožef in Marija malega Jezusa rešila z begom v Egipt. Škotska cerkev v starem jedru Vallette je začela delovati sredi 19. stoletja, ko je bila Malta britanska kolonija. V njej pomagajo ranljivim beguncem v boju z revščino, prepogosto sovražnim okoljem in brezupom po prihodu na Malto." http://www.delo.si/sobotna/ne-morem-v-nemcijo-prstne-odtise-imam-v-italiji.html ne-morem-v-nemcijo-prstne-odtise-imam-v-italiji.html

Safirca sprejmi jih pa jih nafutraj.Ogromna vecina Slovencev, nas pac temu nasprotije, ker ne verjamemo v multikulti.

Skozi stoletja je bilo po svetu, še posebno pa po Evropi, veliko migracij. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, je takrat porušena Nemčija sprejela 13 milijonov beguncev in pregnancev. Na svetovni dan beguncev v soboto so se v Nemčiji po lanskem odloku vlade prvič spomnili tudi 13 milijonov nemških beguncev in pregnancev z vzhodnih nemških ozemelj ob koncu druge svetovne vojne. Nemški predsednik Joachim Gauck je v slavnostnem govoru v Berlinu rojake pozval, naj bodo zaradi kolektivne nemške izkušnje z izgnanstvom in begunstvom velikodušni do današnjih migrantov in beguncev. Če je leta 1945 porušena Nemčija lahko sprejela 13 milijonov beguncev, zakaj jih danes, ko ji gre zelo dobro, ne bi mogla precej manj. »Pred 70 leti je revna in uničena Nemčija sprejela in vključila v svojo družbo na milijone beguncev. Zakaj gospodarsko uspešna in politično stabilna Nemčija ne bi mogla v teh sedanjih izzivih prepoznati priložnosti za jutri?« je dejal v berlinskem Nemškem zgodovinskem muzeju na osrednji slovesnosti. Pri tem je omenil, da bi mladi priseljenci lahko prispevali k razvoju Nemčije, ki ima zelo nizko nataliteto in čedalje bolj starajoče se prebivalstvo. V govoru se je spomnil, da je ob koncu druge svetovne vojne na milijone Nemcev bežalo iz Vzhodne Prusije (kjer je danes Kaliningrad), Češke in današnje Poljske. Njihovo gorje pa naj bi bilo skoraj povsem prezrto, ker so ga preveč povezovali z nemškimi zločini. »Rad bi, da bi spomini na tedanje pregnance in begunce poglobili v nas razumevanje za današnje pregnance in begunce,« je še dejal. »Odprti moramo biti do trpljenja drugega in misliti na tujca, ki se je naselil v našem mestu ali soseski in potrebuje pomoč.« Gauck je tudi povedal, da se je po drugi svetovni vojni tako v Zahodni kot v Vzhodni Nemčiji prebivalstvo povečalo za petino, begunci in pregnanci pa so pomagali obnoviti porušeno Nemčijo. https://www.dnevnik.si/1042715503/svet/da-bi-bolje-razumeli-sedanje-migrante https://www.dnevnik.si/1042715503/svet/da-bi-bolje-razumeli-sedanje-migrante

o napadu na Jugoslavijo aprila 1941 in razkosanju Slovenije, je nemška okupacijska oblast zasedla Gorenjsko, Mežiško dolino, Spodnjo Štajersko s severnim delom Dolenjske in del Prekmurja. Množičen izgon, kolonizacija Nemcev in popolno ponemčenje so bili trije osnovni cilji, s katerimi so želeli uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tudi Italijani in Madžari so imeli podobne cilje, le dinamika njihovega izvajanja se je razlikovala od nemške. Izgon naj bi potekal v štirih valovih in zajel 220.000–260.000 Slovencev. To je pomenilo izgon vsakega tretjega Slovenca, ki je živel pod nemško okupacijo. Mislili so, da bodo izgnali vse predvidene v petih mesecih. Ustanovili so več taborišč za izgon: v Meljski vojašnici v Mariboru, v trapistovskem samostanu na gradu Rajhenburg in v škofijskih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani. V manjših zbirnih centrih, ki so bili v Kapucinskem samostanu in v Starem piskru v Celju, na gradu Borl pri Ptuju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na Štajerskem, v Begunjah in Goričanah pri Medvodah na Gorenjskem. Po končanih rasnih, političnih in nacionalnih pregledih je nemška uprava začela z izgonom: Prvi val – izgon vseh slovenskih izobražencev. Tu so bili zajeti učitelji, profesorji, duhovniki, sodniki, uradniki in zdravniki. Drugi val – izgon večine ljudi, ki so se naselili v Gorenjsko in Spodnjo Štajersko po letu 1914. V ta sklop so sodili predvsem primorski Slovenci, ki so se v času 1. svetovne vojne in po njej množično naseljevali na ti dve področji. Tretji val – izgon ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja. Tu so hoteli naseliti Nemce, predvsem tiste s Kočevske, ki bi »z mečem in plugom« varovali ta del meje nemškega rajha. Četrti val – izgon vseh, ki ne bi zaprosili za sprejem v nemški raznarodovalni organizaciji ali jih Nemci iz rasnih in političnih razlogov ne bi želeli sprejeti vanju. V prvem valu so v 17 transportih izgnali v Srbijo 7200 slovenskih izobražencev. 11. julija pa so že začeli z izgonom na področje Neodvisne države Hrvaške. Tja so izgnali 21 transportov z okrog 10.000 izgnanci. Izgon na Hrvaško in v Bosno so zaključili 27. septembra 1941. Izgnane v Srbijo so sprejele srbske družine na svoje domove, nekateri pa so bili v izgnanskih kolonijah. Tudi na Hrvaškem jih je bilo veliko pri hrvaških družinah ali pa na domovih izgnanih Srbov http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php?id=178&id_meni=251 http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php?id=178&id_meni=251

Izgnali 63.000 Slovencev Potem ko so Nemci aprila 1941 zasedli Slovenijo, so z izgonom začeli že junija, vendar predvideni deželi zaradi težav domačega razvoja nista mogli sprejeti načrtovanega števila slovenskih izgnancev. Tako je bilo v Srbijo in NDH od junija do konca septembra izgnanih le 7.500 in 10.000 ljudi. Zato so Nemci načrt spremenili in predvsem prebivalstvo Posavja in Obsotelja od oktobra 1941 dalje izganjali v oddaljene dežele nemškega rajha. Za izgon Slovencev so odprli zbirna središča v Mariboru, Marenbergu, Celju in v Št. Vidu nad Ljubljano, od koder so jih vozili v Srbijo in NDH. Od jeseni 1941 je bilo največje zbirno taborišče v Rajhenburgu (Brestanica), od koder so odpeljali večino Slovencev iz Posavja, Obsotelja in severne Dolenjske v izgnanska taborišča v Nemčiji.Nacisti so samo iz Posavja in Obsotelja od oktobra 1941 do junija 1942 izgnali v Nemčijo 45.000 ljudi. Vozili so jih v izgnanska taborišča v številnih nemških deželah, največ v Spodnjo Šlezijo, Badensko, Saško, pa tudi na Turinško, Hannoversko, Brandenburško, Württemberško, Švabsko, Frankovsko in Bavarsko. Slovenski izgnanci so živeli v več kot 450 nemških predvsem delovnih taboriščih. Vsega skupaj so Nemci izgnali 63.000 Slovencev (med njimi je bilo kar 500 duhovnikov), okoli 17.000 pa se jih je pred izgonom zateklo v Ljubljansko pokrajino in drugam. Na domove izgnancev so naselili 15.000 Kočevarjev in celo Besarabce. Razmere v izgnanstvu Izgon je bil grozljivo dejanje. Ničesar krivi Slovenci so morali v par urah zapustiti svoje domove, starodavne kmetije, premoženje in oditi v tujo deželo in prihodnost, ki jim je grozila s potujčevanjem. S sabo so smeli vzeti samo osebno prtljago, svojo posest, svojo deželo pa so morali pustiti za naselitev nemškega prebivalstva s Kočevskega in iz nekdanjih drugih dežel, ki naj bi tu, na tromeji tretjega rajha, NDH in Italije, utrdilo nemštvo.Slovencem, izgnanim v izgnanska taborišča v Nemčiji, je življenje teklo po strogem taboriščnem redu. Živeli so v taboriščnih barakah, opuščenih tovarnah, gradovih, samostanih, starih, za stanovanja komaj primernih stavbah, opravljati so morali najtežja dela na kmetijah, v tovarnah in rudnikih.V taboriščih so Slovence zaradi najmanjših prekrškov taboriščnega reda ali premajhne delovne storilnosti kaznovali in sramotili. Na splošno je bilo življenje skrajno težko, tako zaradi bivalnih razmer kakor tudi zaradi izkoriščevalskega dela in bolečih spominov na izgubljeni dom in domovino ter zaradi popolnoma nejasne prihodnosti. Številni izgnanci so to zapisali v pismih in celo v pesmih, v katerih so izpričali svojo slovensko zavest, hrepenenje po domovini in vero v vrnitev. Žal pa mnogo zlasti starejših in majhnih otrok vrnitve ni dočakalo. Okolje jim je bilo jezikovno tuje in zlasti starejši ljudje se vsega tega niso mogli navaditi, zaradi česar so bili še posebej prizadeti. http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-5-SpominjamoSe-1 http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-5-SpominjamoSe-1

Punci ne bo pomagalo. Slovenci smo proti. Nismo pa proti belcem iz Afrike, kolikor jih je še ostalo.

Ljudje ob Soči in njihov odhod v begunstvo v času bojev na soški fronti. Ljudje ob Soči in njihov odhod v begunstvo v času bojev na soški fronti. Ljudje ob Soči in njihov odhod v begunstvo v času bojev na soški fronti. http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=3136 http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=3136 Med leti 1921 in 1932 se je v begu pred fašizmom na skrajni SV Slovenije v okolico Lendave naselilo 1300 Primorcev in Istranov. http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Primorci-zivijo-tudi-ob-Muri.aspx http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Primorci-zivijo-tudi-ob-Muri.aspx

Malo poznavanja zgodovine, razumevanja in empatije bi mogoče pomagalo. Zgodovina se namreč rada ponavlja. Bog ne daj, da sami (kot že tolikokrat prej) spet ostanemo brez doma.

Ne vidim neke prave fore v tem da si izmenjujete informacije glede na to da vsaka od vas ve vse o vsem 😆

Micka, oni pac delujejo po principu That was Zen, this is dao ( that was then, this is now 🙂 Danes smo pac samostojni, neodvisni, drzavni - in monokulturni. in nikakor se nam ne more vec zgoditi, da bi bezali v tujino. Razen tisti, ki bezijo za kruhom prostovoljno.... Zgodovina se pac ponavlja, enkrat kot tragedija, drugic kot farsa, kdo je ze to rekel? Vlada Rs bo, ce bo naredila deal z EU in tudi prejela za to sredstva, pac sprejela nekaj beguncev. Druga stvar je, da za to nima resursov in mehanizmov, kar se je pokazalo na pilotskem projetku sprejema beguncev iz Malte. http://www.mnz.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12027/6898/ http://www.mnz.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12027/6898/ Na deklarativni ravni vse krasno, v resnicnosti pa vse prej kot to. Naj opripomnim, da so dobili denar ( 90%) za te begunce. http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/10/celo_begunci_bezijo_iz_slovenije.aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0 http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/10/celo_begunci_bezijo_iz_slovenije.aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0 Ce bi jih, na pamet pisem zdaj, vkljucili v grajenje proptipoplavne zascite ali pa odpravljanje zleda, ali pa ... ne vem, karkoli, pogozdovanje, vzgajanje bio rdece pese itd. in jim organizirali delavnice ucenja slovenscine, ki bi jih imeli brezposelni diplomanti slovenscine 🙂 bi bilo mogoce drugace.

Dokumentarec o tretji generaciji argentinskih Slovencev. http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174343072 http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174343072

Saphire, tega ne mores enaciti z ekonomskimi migranti na biciklih in colnih. Prve so Nemci izgnali (tudi moji sorodniki so bili med njimi), nasilo odtrgali z njihovih domov, jih transportirali in jim dolocili, kje bodo ziveli in komu bodo za suznje. Ti ljudje niso imeli nobenih pavic. Niso bili vredni vec kot kos mesa, ki ga kupis pri mesarju. Drugi sami prihajajo, kamor oni sami hocejo priti, kjer se po njihovem cedi med in mleko, kjer pricakujejo udobno zivljenje. Prvi so jokajoce trgali z njihovih domov, drugi prihajajo z veselimi nasmeski na biciklih in prsti razprtimi v Victory. Prve so odpeljali Nemci na silo, drugi na silo vdirajo v tuje drzave. Prvi so postali suznji, drugi si pravice pridobivajo z izsiljevanjem in nasiljem. Enostavno teh dveh skupin se ne da primerjati.. Ker pises o izgnanih, naj dodam, da so Italijani isto delali s starimi Ljubljancani (spet moji sorodniki med njimi) in jih transportirali v koncentracijska taborisca v Italiji, ne le na Rab, ki je ljudem poznan. Nasi so bili v Gonarsu in Renicciju, lovili podgane, da so preziveli. V enem teh dveh taborisc, ne spomnim se vec v katerem, je skupina taboriscnikov skopala podzemni rov, in jih je nekaj uspelo pobegniti, a za njihov pobeg so placali drugi taboriscniki. Ta taborisca so do koncea vojne Italijani zravnali z zemljo, tako da ni nobenih sledi kot po nemskih taboriscih in zelo malo ljudi ve o njih. Ampak vsega tega se ne da primerjati z ljudmi, ki sami drvijo v Evropo. In za tistega zgoraj, ki bi samo bele vzel, ti ocitno nisi proti ekonomskim imigrantom, ampak nekaj drugega. Jaz pa sem, zato mi je vseeno ali so beli zeleni ali sivokodrlajsati. Slovenija je enostavno premajhna, prerevna in s premalo delovnih mest, da bi sprejemala nove prisleke.

Fiddlesticks, tudi meni ne gre za barvo teh ljudi, kot si lahko predstavljas.
Tudi moji so bili v taboriscih, eni v Gonars, eni v Auschwitz-Birkenau.

Slovenska izgnanska izkusnja v Srbiji je bila vendarle drugacna.

Glede sedanjih begunskih valov pa se bova morali strinjati, da se ne strinjava. ( agree to disagree.)
Ce se gre "mednarodna skupnost" intervencijo v Libiji in ne intervertira tako, da zasciti civilno prebivalstvo, pac pa tako, da oborozi civiliste, podpira razlicne milice, intervenira z najemniskimi vojaki, razrusi rezim in mimogrede tudi drzavo, potem pa si opere roke....
V libanonu je poldrugi miljon beguncev iz sirije, v turciji 3 miljoni samo od tam.
Zadnjic sem brala intervju s kanadskim generalom Romeom Dallaire-om, zelo realno pise.

ne škod tudi tebi i, da vse še enkrat prebereš, če si Slovenka in te zanima zgodovina slovenskega naroda. Ko bi bilo vsaj več takih kot je @Fidle, tukaj v Sloveniji in ne bi bilo toliko lolekov, ki verjamejo lažem, s kateri nas mediji filajo že 70 let.

A tudi tvoji so bili. Čudno, ker slovencev niso ravno množično pošiljali v taborišča. No ja , so že kaj ušpičili.

To pa res...zagresili so to, da so bili Slovenci, na stajerskem in primorskem. http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/01/v_nacisticnih_taboriscih_je_umrlo_12000_slovencev.aspx http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/01/v_nacisticnih_taboriscih_je_umrlo_12000_slovencev.aspx http://www.rtvslo.si/svet/slovenska-spominska-plosca-v-auschwitzu/89573 http://www.rtvslo.si/svet/slovenska-spominska-plosca-v-auschwitzu/89573

To ali je neumna provokacija, ali pa si ti skrajno neumna in nerazgledana. Se bojim, da je celo to drugo.

Ne vem, če je tukaj všetih tudi 645 ukradenih otrok, pa veliko število talcev ubitih med drugo svetovno vojno. Kaj so pa ti ušpičili? https://www.dnevnik.si/1042682693/lokalno/stajerska-koroska-in-prekmurje/nacist-himmler-jim-je-vzel-starse-in-unicil-otrostvo- https://www.dnevnik.si/1042682693/lokalno/stajerska-koroska-in-prekmurje/nacist-himmler-jim-je-vzel-starse-in-unicil-otrostvo-

Punci tudi danes sta zgodaj zaceli a tudi za praznike ne pocivata?

Kopiram clanek Borisa Dezulovica iz Dnevnika, 23/05/2015 Boris Dežulović: Se bojite Afričanov? I Na stotisoče obupancev iz Afrike je navalilo v Evropo, tlačijo se na zarjavele ladje in gradijo splave iz starih bojlerjev, tihotapijo se v podpalubjih tankerjev, tovornih vlakih, prtljažnikih, hladilnikih in na podvozjih letal, vse svoje življenjske prihranke izročajo brezvestnim tihotapcem ljudi in ponoči tečejo čez schengenske meje. Tisti pa, ki preživijo neurja na Sredozemskem morju, zastrupitev v ladijskih tankih, dušenje v cisternah ali zmrzovanje na deset tisoč metrih višine, pristanejo v sprejemnih centrih za azilante v evropskih predmestjih, pobožno gledajo v prevajalca in rotijo, naj jih ne vrnejo domov. Evropa pa – glej čudo – v paniki. Na stotisoče obupancev iz Afrike je navalilo v panično Evropo, na milijone njihovih bratov pa je že tu in jih čaka. V tem trenutku po uradnih statistikah v Uniji živi 35 milijonov – ena cela velika Poljska – rojenih zunaj EU, od tega največ Afričanov. Po ocenah priseljenskih uradov je danes v Uniji skoraj 10 milijonov nezakonitih priseljencev iz Afrike: samo lani, samo iz Libije, samo v Italijo jih je priplulo 170.000! Tistih seveda, ki so prispeli živi: samo od novega leta do danes jih je v morju okoli Lampeduse ostalo skoraj tisoč. Evropa pa – glej čudo – v paniki. Problem priseljevanja je tako postal ključno notranje vprašanje v Uniji, na priseljevalni politiki je mogoče zmagati na volitvah in jih izgubiti, na krilih strahu pred črno Evropo in ukrepih proti priseljevanju grdih, umazanih in hudobnih Afričanov, ki belim Evropejcem kradejo delo, nacionalistične desnice skozi velika vrata vstopajo v parlamente in sestavljajo vlade. Ključno pa ni preprosto vprašanje, zakaj oni prihajajo v Evropo: ključno je podvprašanje, ki sledi. Od odgovora na prvo – Afričani seveda prihajajo zato, ker je Evropa bogata – je namreč bolj samoumeven samo še odgovor na drugo, še preprostejše, in vendar zamolčano podvprašanje, ki se ne zastavi niti na enem predvolilnem shodu ali parlamentarni seji, podvprašanje, ki si ga nikoli ni zastavil niti etablirani politični mainstream, kaj šele njegovi nacionalisti, šovinisti in ksenofobi. Ključno je namreč podvprašanje: zakaj je Evropa bogata? Kako in kdaj točno je ta mali kontinent postal tako bogat, da pol ogromne Afrike sanja vsaj delo nočnega čuvaja skladišča ali čistilke stopnišča v Evropski uniji? Ali če vprašam drugače: od kod Evropi denar? Stara Evropa je pozabila, da Afričani z zarjavelih razbitin, ki plujejo med Tripolijem in Lampeduso, niso prvi, ki so v zadušljivih podpalubjih prispeli v Evropo. Pred skoraj šestimi stoletji, leta 1443 – petdeset let, preden je Kolumb priplul do Amerike, torej veste, kako davno je to bilo – sta kapitana Antão Gonçalves in Nuno Tristão na obalah Caba Branca ugrabila dvanajst domačinov in jih kot sužnje odpeljala na Portugalsko. To je bila uradna otvoritev velikanskega afriškega trga sužnjev in začetek brutalnega evropskega izkoriščanja Afrike: papež Nikolaj V. je kmalu zatem izdal bulo, s katero je Portugalcem dovolil, da vse nekristjane uporabljajo kot sužnje, in z afriških obal je v evropska pristanišča začelo prihajati na tisoče ladij z nesrečniki, nečloveško natrpanimi v zadušljivih podpalubjih. V stoletjih, ki so sledila, so Portugalci, Španci, Francozi, Angleži, Nemci, Italijani, Nizozemci in Belgijci nesramno ropali Afriko, izkoriščali njena naravna bogastva in odvažali milijone ljudi v sužnost – cele generacije najmočnejših moških in najbolj zdravih žensk – nato pa začeli ustanavljati kolonije in postavljati guvernerje, vse dokler si je niso na koncu, na berlinski konferenci leta 1884, med seboj razdelili kot torto: do leta 1914 je bilo 90 odstotkov Afrike pod nadzorom evropskih sil, ki so za ljudmi iz nje odpeljali tudi vse ostalo, od diamantov, zlata, premoga, bakra in boksita do arheoloških in umetniških predmetov. Celih petsto let, vse do nacionalnih osvoboditev in neodvisnosti afriških držav v drugi polovici 20. stoletja, je tako Evropa sistematično Afriki pila kri, ponekod tudi precej dlje – Namibija in Eritreja sta na primer neodvisnost dosegli šele v devetdesetih, ko se je v Južni Afriki končno zrušil tudi slavni evropski apartheid – pravzaprav vse do danes. Razen če razdelitve Libije med velike naftne družbe ne prištevate v njeno neodvisnost. In zdaj je – glej čudo – v paniki. Ta ošabna Evropa, ki je svoje veličastne palače, cerkve, mesta, ceste, banke in muzeje zgradila dobesedno na krvi, znoju in solzah črnega kontinenta, ki ga je v petsto letih ropanja spremenila v lačni leprozorij, se zdaj čudi in zganja paniko, ko v njena pristanišča iz opustošene Afrike, s prav tisto ladjo iz 15. stoletja, po sledeh milijonov ugrabljenih prednikov prihaja na milijone obupanih migrantov. Kam, za božjo voljo, pa naj bi šli? Že če bi šlo za maščevanje, bi bilo zgodovinsko legitimno, in vendar oni tudi danes – šeststo let pozneje – v Evropo prihajajo delat za belega bwano, kot nočni čuvaji skladišča in čistilke stopnišč. Stvar je, jebiga, jasna ko beli dan: afriški priseljenci ne prihajajo v Evropsko unijo le zato, ker je Evropa bogata, ampak tudi zato, ker je Afrika revna. Afrika pa je revna – ne vem, ali sledite – samo in izključno zato, ker je Evropa bogata. Vsaka socialna pomoč, ki jo boste namenili nesrečnikom iz azila v predmestju, dragi moji prestrašeni beli Evropejci, je zato že zdavnaj krvavo preplačana. Se bojite tujcev z druge obale Sredozemskega morja? Dobro jutro. Afrika dobro pozna ta strah. https://www.dnevnik.si/1042713330/mnenja/kolumne/boris-dezulovic-se-bojite-africanov https://www.dnevnik.si/1042713330/mnenja/kolumne/boris-dezulovic-se-bojite-africanov

OK, let's agree to disagree.

Me pa zanima, ce bi imela moznost odlocanja, kaj bi ti naredila z vsemi temi begunci, ki jih je vec kot za celo SLovenijo? Bi jih spustila v Evropo, in ce, koliko in v katere drzave? Bi imela kvote ali bi sprejela vse? Prav tako me zanima, koliko bi jih vzela v Slovenijo in ali bi preprecila vstop tistim ki bi prisli za njimi in zahtevali, da ce si prejsnje sprejela, sprejmi se njih, ker morajo imeti enake pravice, ali bi jim popustila in jih tudi vzela? Ali bi postavila kvoto za Slovenijo, in ce ja, kaksno?

Skratka, kako bi ti resevala ta problem?

Hja, ce bi imela moc odlocanja ... 😉 😉 Ne pa recimo moci, da telepatsko prepricam velike sile, naj se nehajo vmesavati in delati take f%^&*ing katastrofalne intervencije, kot v Iraku, Siriji in Libiji, kar bi edino pomagalo ...#

bi se na mestu slovenije trdo in realisticno pogajala za kvote beguncev ( ker je jasno, da nas bo EU prisilila, da jih vzamemo doloceno stevilo, s politiko palice & korencka - korencek = denar )

potem bi si zastavila neko idealisticno, (utopicno) integracijsko politiko, kjer bi se zagnala javna dela,in izkoristilo brezposelne, da pomagajo z integracijski mehanizmi beguncev, lahko bi pogozdovali, gradili protipoplavne zascite, obdelovali kmetije,popravljali gozdne ceste, se ucili slovenscine, se druzili z drustvi in gasilci itd, itn.
Saj ti pravim, utopija. 😛

Hvala za odgovor. Recimo, da imas moznost igrati boga. Cisto hipoteticno. Kaksno kvoto bi imela za Slovenijo in kaj bi naredila z vsemi drugimi migranti in begunci?


Bom drug dan prebrala, grem spat, ker je ze jutri. Lahko noc.

Fiddlesticks, ce bi imela moznost igrati Boga, bi najprej preprecila, da bi do humanitarnih / begunskih kriz sploh prihajalo - torej, da bi se prenehalo s kvazi osoboditeljskimi, kvazi revolucionarnimi posegi, ki so v bistvu slabo zakrinkane igre naftnih korporacij, kot v primeru Iraka in Libije.

preventiva je boljsa od kurative, mar ne?

ce pa bi bila samo bog z omejenimi pooblastili? 😛
v primeru slovenije se je najprej govorilo o stevilu 270, potem pa 720 - razlika naj bi bila v kvoti, ki bi jo slovenija prevzela od drugih drzav ( ne vem, ce imam pravilne podatke)
Mislim, da tudi 720 pod doloceneimi pogoji ni prevec.

Vzela bi denar, ki bi ga dobili od EU ( v prejsnjem, "pilotskem" projektu 90 %) in bi ga dejansk, cisto tako za spremembo, porabila za begunce.
i.e. ne bi ga vtaknila v prvo bancno luknjo, ne bi z njim krpala tekocega socialnega proracuna, ne bi ga porabila za odskod=nine obsojenim in raz-obsojenim tajkunom - pac pa namensko.
Poskusila zagnati javna dela, kjer bi se izkoristili tudi neizkorisceni ( fallow) resursi nezaposlenih na zavodu , frecimo socialni, pedagoski, jezikovni,
organizacijski profili.
poskusila zorganizirati vsaj en projekt, kjer bi bili begiunci nastanjeni, delali, se ucili in sodelovali z lokalnim prebivalstvom. recimo pogozdovanje ali ekoloska pridelava necesa. kjer ne bi bili izolirani v barakah, in kjer se ne bi vzajemno spodbujalo sovrastvo in nestrpnost.
Ce bi vsaj en projekt deloval, bi slovenija lahko postala "modrooko dete evrope", zgled itd.

Ampak, saj pravim. Hipoteticno in utopicno.

A ni to lepo, da ima cas, da tu razpreda? Jaz tudi razpredam. Zunaj pa tak lep soncen dan in vrabci zvrgolijo.

Saphire, nisem te prav vprasala. Torej, ce bi bila bog z omejenimi pooblastili (hvala za smeh), kaj bi naredila z vsemi begunci, ki prihajajo v Evropo, ne glede na Slovenijo?

Ce bi Slo res postala evropski blue-eyed boy, mislis, da bi Slovenija res imela kaksne koristi od tega? Meni se zdi, da bi bila se vedno bolj whipping boy, ker ta veliki marginalce uporabljajo v svojo korist, dokler je kaj koristi.

Le kaj? Evropo bi preplavila z njimi in jih dala na welfare. Ne pravijo ji zastonj welfare queen.

Tukaj teče beseda o beguncih in emigrantih. Tiste, ki se tako rade ukvarjate z nami tremi, ne smetite tukaj ampak odprite za to posebne teme. Saj ste ne samo enkrat dokazale, da to obvladate.

Fiddlesticks, kaj nisi iz Pod Smreke? 🙂) No, najbrz se res ne bi kaj dosti spremenilo, slovenija je majhna figurica v igri velikih, zelela pa bi si, da bi vsaj kdaj naredili nekaj posteno, kot se zagre... Ce bi bila "carovnica", bi vsakemu, ki kaj kljucnega odloca v zvezi z intervencijami, ki povzrocajo begunce, pricarala take sanje ( saj ves, kot grinch @ x mas) , kjer vidi vse opustosenje in gorje, ki ga je zakrivil. Ali pa je on ali njegovi otroci v vlogi begunca. Kaj bi naredila v vlogi glavnega, ki odloca o kvotah beguncev v evropi? ( saj, mimogrede ni take osebe. ideja EU se je spremenila od evforicne _ Insieme unite unite Europe v birokratsko ropotarnico.... Begunce si podajajo kot vroc krompir, in se pri tem zadevajo v nacionalne interese. Lej, najbrz bi jih poskusila dostojno namestiti ( viz, kot prejsnje) in istocasno lobirala pri vseh mogocih "powers that be", od Vatikana do Kitajske, da pomagajo razresiti krizo.

http://www.rtvslo.si/slovenija/begunci-niso-strosek-nasa-pomoc-je-cloveska-dolznost/366494 http://www.rtvslo.si/slovenija/begunci-niso-strosek-nasa-pomoc-je-cloveska-dolznost/366494 http://www.rtvslo.si/tarca/arhiv/prispevek/133 http://www.rtvslo.si/tarca/arhiv/prispevek/133

Tudi tale mi je vsec, no dandanes bi bilo kaj takega najbrz nemogoce. Ena ladja za Vietnam ali francoski intelektualci rešujejo begunce A še preden je po Albrechtovi zaslugi 3. decembra prvih 180 beguncev iz Malezije poletelo proti Hannovru, se je v Nemčiji že oblikovala iniciativa za pomoč beguncem; navdih in vzor zanjo je bila francoska akcija Ena ladja za Vietnam, ki jo je ob zagonu podprla množica intelektualcev, umetnikov in drugih slavnih obrazov, med njimi Yves Montand, Brigitte Bardot, Simone de Beauvoir, Mstislav Rostropovič, Eugene Ionesco, Lionel Jospin, Michel Foucault, Claude Mauriac, Olivier Todd, Bernard Kouchne … Akcija je postala pravi mit, saj velja za enega od dogodkov, ki so vplivali na razkol filozofov francoske leve misli. http://www.rtvslo.si/svet/nekoc-pa-naj-jedo-potico-danes-morda-zakaj-ne-gredo-na-krizarjenje/365980 http://www.rtvslo.si/svet/nekoc-pa-naj-jedo-potico-danes-morda-zakaj-ne-gredo-na-krizarjenje/365980

Saphire, ko boš v Ljubljani, obišči Skuhno. http://www.skuhna.si/ http://www.skuhna.si/

Glede argentinskih Slovencev iz knjige Slovenija 1945. To so bile družine in starejše osebe, ki jih ni hotel sprejeti nihče in jih je komaj leta 1948 s posredovanjem Vatikana sprejela Argentina. http://www.mladina.si/100811/john-corsellis-in-marcus-ferrar-slovenija-1945/ http://www.mladina.si/100811/john-corsellis-in-marcus-ferrar-slovenija-1945/ https://www.dnevnik.si/1042399400/svet/1042399400 https://www.dnevnik.si/1042399400/svet/1042399400