☕ Begunska pesem

Ubogi mi begunci,
kako smo mi prodani
iz svoje ljube domovine
v Leibnitz pripeljani.

Leibnitz je glavno mesto,
presega vse kraljestvo.

Notri dosti nas je ljudi
in sami smo begunci.

V mestu so barake,
barake so lesene.

Notri smo ljudje,
veliko nam je gorje.

Ubogi in bogati,
tu smo vsi enaki,
staro in mlado,
vmes še bolano.

Pri strani mrzle vode
gre cesta bela v Radištanj.

Tam je britof naš,
tam nas čaka dom.

Tukaj smo se že navadili,
čas za časom gre
in veliko nas umre.

Če se pritožimo,
hitro nas zapro,
tja nas peljejo
v ostro kajžico.

Pride komisar,
pa ojstro zakriči.

Mi pa vsi korajžni
ga gledamo v oči.

Ko zjutraj se zdani,
po kavo vse hiti,
ko malo ga dado,
ga jezno popijemo.

Ko poldne zafrči,
k menaži vse hiti,
za minaš dobimo
razne mešane jedi.

Zvečer,
ko se zmrači,
električna luč gori,
gredo po večerjo
po umazano vodo.

Dvakrat na teden je ovca,
še to same kosti!

Včasih je meso,
še to zelo smrdi.

Gospa baronica pride
pokuša naš minaš
in reče:
Gut ist das!

V slamo gremo spat,
ta postelja je trda.

Še ta preklemana lazica
pokoja nam ne da.

Ponoči pa sanjamo,
da se domov peljemo.

Ko zjutraj se zbudimo,
v Wagni se dobimo.

Preljuba domovina,
po tebi hrepenimo,
naš gospod baron
si dela dosti kron,
revne nas ljudi
nas pusti stradati.

Baraka 107.

http://akk.tugraz.at/data/assets/2015/10/1915-Lager-Wagna-Baracke2.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Fl%C3%BCchtlingslager_Wagna_-_Ausziehen_bei_Desinfektion_einer_Baracke_-_k.k._Innenministerium_-_1914.jpg/1279px-Fl%C3%BCchtlingslager_Wagna_-_Ausziehen_bei_Desinfektion_einer_Baracke_-_k.k._Innenministerium_-_1914.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d2/Wagna2.jpg