Predil je bil zaradi lahke, lažje prehodnosti že v 19 stoletju varovan, Vojna je bila še daleč.
Hvala za podatke in lepe fotke.
Hvala za podatke in lepe fotke.
0
prva trdnjava Predil je bila grajena prav zaradi Kluž
ker so bile Kluže po vojni s Francozi leta 1797 porušene in Avstrijci niso imeli denarja za gradnjo nove utrdbe je cesar Franc II. sklenil zgraditi začasni utrdbi, ki bi preprečili preboj Francozov proti Trbižu.
Za gradnjo utrdbe Fort Hensel je bil zadolžen stotnik Hensel. za utrdbo Predel pa stotnik Hermann. Hensel je imel idealno lokacijo za utrdbo, Hermann pa je dobil zelo slabo lokacijo in izbral je najboljšo med slabimi rešitvami za gradnjo utrdbe. Ker iz utrdbe ni bilo mogoče nadzorovati doline Predelice so lahko napadalci utrdbo obšli in jo napadli, kar so Francozi tudi storili. Utrdba je imela dvojne zidove iz brun, vmesni 1,8 m širok prostor pa so zapolnili s prstjo.
Hermanna je med gradnjo vozil njegov prijatelj k trdnjavi in ko ga je zadnjič peljal, ko je bila trdnjava dokončana mu je Hermann dejal: "Vem, da bom tu umrl."
Oba, tako Hermann kot tudi Hensel sta leta 1809 junaško umrla v spopadih s Francozi. Zato obe novejši trdnjavi nosita njuno ime. Ena nad Klužami, ena pa pri Naborjetu.
ker so bile Kluže po vojni s Francozi leta 1797 porušene in Avstrijci niso imeli denarja za gradnjo nove utrdbe je cesar Franc II. sklenil zgraditi začasni utrdbi, ki bi preprečili preboj Francozov proti Trbižu.
Za gradnjo utrdbe Fort Hensel je bil zadolžen stotnik Hensel. za utrdbo Predel pa stotnik Hermann. Hensel je imel idealno lokacijo za utrdbo, Hermann pa je dobil zelo slabo lokacijo in izbral je najboljšo med slabimi rešitvami za gradnjo utrdbe. Ker iz utrdbe ni bilo mogoče nadzorovati doline Predelice so lahko napadalci utrdbo obšli in jo napadli, kar so Francozi tudi storili. Utrdba je imela dvojne zidove iz brun, vmesni 1,8 m širok prostor pa so zapolnili s prstjo.
Hermanna je med gradnjo vozil njegov prijatelj k trdnjavi in ko ga je zadnjič peljal, ko je bila trdnjava dokončana mu je Hermann dejal: "Vem, da bom tu umrl."
Oba, tako Hermann kot tudi Hensel sta leta 1809 junaško umrla v spopadih s Francozi. Zato obe novejši trdnjavi nosita njuno ime. Ena nad Klužami, ena pa pri Naborjetu.
0
Kako so to gradili? Peš? Kje material? A kar med vojno?
Noro, res! In še danes stoji....
Tebe vedno pogledam, da si mal oddahnem od teh bab! 🙂
Pa da si odpočijem oči in uživam v teh lepotah............. jutr grem tudi jaz na izlet!
Noro, res! In še danes stoji....
Tebe vedno pogledam, da si mal oddahnem od teh bab! 🙂
Pa da si odpočijem oči in uživam v teh lepotah............. jutr grem tudi jaz na izlet!
0
z vozovi
to trdnjavo so gradili pred vojno
material pa ne vem od kje je bil
recimo pri trdnjavi Fort Hermann je bil material iz Tirolske, trava pa z Madžarske, topovi pa iz Škode
takrat je Škoda delala samo orožje, kasneje je pa kupila tovarno avtomobilov Laurent
to trdnjavo so gradili pred vojno
material pa ne vem od kje je bil
recimo pri trdnjavi Fort Hermann je bil material iz Tirolske, trava pa z Madžarske, topovi pa iz Škode
takrat je Škoda delala samo orožje, kasneje je pa kupila tovarno avtomobilov Laurent
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
13.09.2016 ob 17:10
Jezerska dolina in v ozadju Kanin
Topovi utrdbe ob Rabeljskem jezeru zaradi svojega položaja niso bilo primerni za boj na daljavo, zato so se leta 1896 na vojnem ministrstvu odločili, da utrdbo dopolnijo z topniško baterijo pod Predelom za obstreljevanje zgornjega dela Jezerske doline in Nevejskega prevala. Za gradnjo so namenili le 150.000 kron.
https://c1.staticflickr.com/9/8277/29459631001_4494c58946_c.jpg
na desni strani jezera je bila utrdba ob Rabeljskem jezeru
Kazematno topniško utrdbo BATTERIE PREDILSATTEL so gradili sočasno z gradnjo trdnjave FORT HERMANN in sicer na uravnavi 300 metrov zahodno od sedla.
22. junija 1897 so začeli z deli. Dela je vodil inženirski stotnik Theodor Brosch von Aarenau.
Ker so bili načrti podpolkovnika Juda iz inženirskega štaba iz leta 1892 so gradili zastarelo utrdbo. Ta je bila načrtovana kot FELDGESCHÜTZSICHER, kar je pomenilo, da je zdržala le zadetke 105 milimetrskih granat.
Zidovi utrdbe so bili grajeni iz lomljenca in z malo betona. Poleg tega so napačno ocenili lokacijo in zgradili utrdbo s previsoko prednjo stranjo, kar je pomenilo, da je utrdba odličen cilj za topove.
Vodja gradnje Brosch je vseskozi poskušal doseči posodobitev načrtov gradnje, vendar je vojno ministrstvo zaradi pomanjkanja denarja vztrajalo pri zastareli utrdbi, ker so verjeli, da Italijani na Nevejski predal ne bodo mogli pripeljati težkih topov. Utrdbo so želeli oborožiti s tremi zastarelimi 12 centimetrskimi topovi M61, ki so imeli premajhen domet in zastarele in neučinkovite granate.
Brosch je dosegel, da je utrdbo med gradnjo obiskal glavni inšpektor inženirstva, topniški general Otto Beck von Nordenau. Brosch mu je predlagal, da namesto trdnjavskih podnožij za zastarele topove naročijo dve podnožji za topove M80, nanju pa namestijo rezervni cevi M80 iz Fort Hensla. Tretji top pa naj nadomesti top iz Kluž, ker je sodoben top bolj uporaben na Predelu kot v Klužah, kjer imajo topovi omejeno polje delovanja.
https://c1.staticflickr.com/9/8823/29251242460_b65bfac2e6_c.jpg
Inšpektor se je je s predlogom strinjal in tako je utrdba dobila tri topove M80, vendar pa brez primernih in sodobnih oklepnih ščitov. Vgradili so ščite, ki so bili debeli le 7 – 10 centimetrov in niso segali niti do tal kazemate.
Kasneje so topniško oborožitev dopolnili še z dvema mitraljezoma SCHWARZLOSE M7, na strelne line pa so dodali 25 podnožij za puške.
Za osvetlitev ciljev so na utrdbi uporabili tri 30cm acetilenske žaromete.
24. septembra 1898 je bila utrdba zgrajena, naslednje leto pa so namestili oklepno baterijo in umerili orožje.
Leta 1900 so bila zaključena notranja dela.
Leta 1906 so vgradili oklepno opazovalnico, leta 1907 pa streho prekrili s 50 – 75 centimetrov debelo plastjo betona. S tem so dosegli stopnjo zaščite pred granatami GRANATENSICHER.
Posadka utrdbe je štela 6 častnikov, zdravnika in 117 mož.
Med vojno je bila utrdba zaradi obstreljevanj hudo poškodovana.
Po vojni pa so jeklene ščite za topove in druge dele iz železa izpulili. Poleg tega je tudi izginila oklepna opazovalnica.
https://c1.staticflickr.com/9/8265/29431732852_d76ccdaf00_c.jpg
Po vojni so Italijani opravili tudi prezidave. Mitralješki lini v goltnem kaponirju so zazidali in zgradili betonske položaje na strehi.
Marko Simić, Utrdbi pod Rombonom, Založba Rombon 2005