Petnajst naglavnih grehov pri otroški odgoji.
(1846)
1. Zanikarnost pri otrocih. Trepe izrediš, ako jih celo dopoldne, cele večerke sedeti pustiš, jih zapiraš in na delo greš, da se po svojem blatu valjajo; nobenega veselja ž njimi nimaš, ako te božajo, ako ti kaj kažejo.
Zanikarnike izrediš, ako jih ne učiš, se čedno omiti, počesati, obleči; ako naročaš družini vse za otroke storiti, za njimi popravljati; ako jih nobenega dela ne privadiš. Železo rja sne, nečimernost pa otroka.
2. Neubogljivost. Neubogljive in nepokorne otroke izrediš, ako jih za vsako delo poprosiš; jim ukažeš, pa jih pustiš, akoravno ne storijo, kar si jim rekel; če jim s kaznijo žugaš, pa jih potem ne kaznuješ; - ako se daš pregovoriti, da ne dopolnijo, kar jim rečeš; če otrokom obljube delaš, ako bode svoje dolžnosti dopolnili; ako otroke za zijaka imaš, kadar te za odpuščanje prosijo; ako dopustiš, da otroci drugim storiti velijo, kar si jim ukazal; ako oče otroku zapove, mati ga pa izgovarja, ter mu potuho daje. Kdor ne uboga, je brez Boga - vse svoje žive dni za nič.
3. Vertoglavost. Vertoglave otroke, ki nimajo nobene stanovitnosti, se vsakega dela lotijo, pa nobenega ne skončajo, izrediš, ako prekilavim več naložiš, ko so u stan dopolniti; ako jim drugo ukažeš poprej, ko pervo storijo; ako jim preveč igrač dopustiš, in če jih eno ne veseli, hitro drugo dovoliš.
Noroglave otroke spodrediš, ako jih premalo v strahu imaš; kaznuješ tako slabo, da ne občutijo; jim vedno žugaš, pa ne dopolniš, da se ti lahko smejijo; ako si daš utajijti, ali nalagati; če njih slabosti izgovarjaš, ali celo pripoveduješ pregreške svojih mladih dnij; če jih pustiš med noroglave ljudi.
4. Lažnjivost. Lažnjivce in lažnjivke si izrediš, ako jim obetaš, pa ne daš; ako pričo otrok drugim obljubiš, pa obljube ne dopolniš; če otroka prehudo imaš, kadar kako škodo naredi; če se ti dobro zdi, kadar otrok prav na debelo govori, pristavlja in hablja, več pove, kakor je res; kadar oče otrokom naroči, materi tega ne pravititi, to zamolčati; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo, ali jih celo pohvališ,da so se tako zvito odsekali; ako jim daš med lažnjivce hoditi, in jih poslušati.
5. Besedljivost. Besedljivce in besedljivke izrediš, ako vpričo otrok drugim beseduješ; hočeš vselaj poslednjo besedo imeti in hočeš, da bi tvoja veljala; kadar otrokom daš nazaj jecljati, jezik iztegati in se izgovarjati namestu ubogati.
Opravljati otroke privadiš, ako jih izprašuješ brez vse potrebe, kako se pri uni hiši godi; kaj so govorili, delali, jedli, ali pili; če jih za ogleduhe postavljaš, naj ti povejo, kaj drugi storijo, naj ti poročila nosijo; če si vesel da prav druge ljudi umivajo. Več se jih z jezikom pogubi, kakor z mečem pomori; potreba je iz mladega jezik med zobmi deržati.
6. Mehkužnost. Otroci postanejo mehkužniki, ako jih pretoplo oblačiš; mladim kožuščeke, čamre in kosmate kape kupuješ; jim pretoplo obutev daješ; jih na pernice polagaš; jih na vročo peč devljaš; jim le mlačno vodo piti daješ; jim na merzlo ne daš; jih omiluješ, ako se vrežejo, udarijo ali zbodejo, več ko potreba; posebno pa, ako se ti usmilijo, da bi delali, ali se kaj pridnega učili. Kilav človek in pa puhla repa malo veljata.
7. Samogoltnost. Samogoltni otroci smetano ližejo, sladkor steržejo, orehe kradejo in iztaknejo vsako sladko reč, ki jim podeši. Taka razvada se zgodi, ako otrokom posebaj jesti daješ, da so izbirljivi; ako jim dobre jedi prehvališ, in si pred njimi jedi izbiraš; kadar posebna jedila vpričo njih uživaš, otrokom pa pokusiti ne daš; ako jim sladkarije nosiš, in takih jedil pred njimi ne zapiraš, ki jih posebno štimajo, da si jih lehko vzamejo brez vsake prošnje, kadar se jim poljubi; ako jim vina, žganja okusiti ponujaš, jih zalivaš ali siliš rekoč : "Le čversto pij, da boš močen" - boš pijance izredil.
8. Ošabnost. Otroci se navadijo bahati in štimati, ako jih hvališ, kako so lepi, lepši kakor sosedovi; če njih obleko povzdiguješ, kako janjkica, čepica verlo stoje; ako šiviljo pričo otroka kregaš, da oblačila ni lepo naredila; ako jih preveč po novi šegi oblačiš. Otroci bodo prevzetni, ako jim poveš ali pokažeš da so bolj bogati, bolj imenitni kakor sosedovi, in druge za berače ali capine imaš, kadar se ž njimi kregaš; če otroke za svet baraš, dokler še prave pameti nimajo, in jih družini zapovedovati daš; ako jih prehvališ in pred drugimi povišuješ, če družino kregaš, ki otroku po volji ne streže; ako se sam bahaš, kaj znaš in koliko veljaš. Bahanje je dober kup, blago pa drago.
9. Lenoba. Mlačni otroci in nemarni izrastejo, ako jim preveč na enkrat naložiš; ako neprenehoma nad njimi regljaš in jih kregaš; če jim nič ne rečeš akoravno ne storijo, kar so bili dolžni; ako jim predolgo ležati, in se po klopeh valjati daš; če jim pustiš, da se potepajo in brez dela pomikajo; ako sam ne storiš kar jih učiš : pridnim in neutrudnim biti. Lenoba je vseh gerdob največja gerdoba in mati vseh drugih hudobij.
10. Nezarobljenost. Otroci bodo neotesani nezarobljenci, ako jih preklinjaš in jim gerde nespodobne priimke daješ; ako jih pričo drugih ljudij sramotiš; jih pričo družine tepeš, jih brez potrebe drugim tožuješ, kako so malopridni, hudobni, in drugim njih slabosti razodevaš : ako jih za malovredne reči neusmiljeno ostro kaznuješ, in jih lepo ne pogledaš; enega prehvališ za nič, drugega pa čertiš zastonj. Taki otroci se navadijo z drugimi ravno tako delati. Kar je preostro, ščebinje naredi, in se težko obrusiti da.
11. Nesramožljivost. Otroci, katerih ni sram, jih tudi greha ni strah, in božji angel jih je zapustil. To se zgodi, ako stariši otroke u svojo zakonsko izbo ali postelj jemljejo, kadar se že čajmati začno; ako predolgo fantom in dekletom u eni postelji ležati dajejo; ako golim, ali na pol oblečenim letati, se kopati pustijo; po kotih za njimi ne pogledajo. Otroci se razvadijo nesramnega dejanja, ako premladi kavo, vino pijejo, in premočno dišeče jedi zavživajo; mladeniči, ki jezdarijo, otroci, ki poslušajo ali gledajo nesramne reči, naj si bodo pisane ali naslikane; ako se nesramno ošlatujejo in roke u hlačah ali pod podpertom deržijo; ako poleževajo brez spanja. Otroci postanejo skrivni nesramniki in nesramnice po nespametnih, nesramnih pestrnah in varučkah; ako pretesne hlače nosijo, na trebuhu ležijo, noge križem deržijo; se nesramno pritiskajo, in živino gledajo kako se poja. Največ se jih pa nesramnega djanja od drugih nauči. Kdor otroke zagleda kaj takega počenjati, hitro naj jih posvari, rekoč : pfuj ! to je gerdo !
12. Zapravlivost. Zapravljati se otroci navadijo, ako jim dnarjov daš, pa ne poprašaš kaj so kupili kam so jih djali; če jim ne poveš, kaj dnar velja kako težko se zasluži, kako lehho pa zapravi, ako jih navadiš predobro piti ino jesti, jim drage oblačila omisluješ, lóžne oblačila hitro z novimi zameniš; jim daš vediti kako so bogati; pred njimi dnarjev ne zaklepaš; ako kak dnar vkradejo pa ne pogrešiš, alj jim pregledaš; če jih v mladih letah privadiš po tabernah hoditi, rajati, pjančvati, alj jigrati, znanje delati ino samim po božjih potah ino po cerkvanji hoditi. Zapravlivec ino pa tat sta si brata.
13. Lakomnost. Skopi ino samopašni otroci bojo, ako jim ne rečeš kosček kruha potrebnim dati; če v pričo njih berače zmerjaš ino vbogim oponosiš, kar jim daš; če jim take lepe dnarje daruješ, katerih se jim smili izdati; ako jih hvališ, de si ne privošijo dobriga, raj razcukani hodijo, kakor bi si za svoj dnar kaj omislili; ako vpričo otrok dnar prehvališ, kako ga je škoda dati. Lakomnik ima za dnar tudi dušo na prodaj.
14. Samoglavnost. Samouhe izrediš, ako preveliko zapoveduješ, pa jim svojo voljo pustiš, ali te vbogajo alj pa ne. Kar se vkaže, se mora zgoditi; če otroke v pričo drugih v sram pripraviš, eniga zagovarjaš, drugiga kregaš, ker je obedvoje krivo. Ako jim pustiš slabe navade, fantam tobak kaditi, dekletam ošabno obleko nositi; če družino otrokam v oblast daš, boš hitro tudi ti jim v strahi; razvadi jih na dobre volje, de bojo povsodi za tebo hodili, hitro se ti bojo vkradli, ako jim ne dovoliš. Samoglavni otroci bojo terdovratni starci, katerih se je bati.
15. Terdovratnost. Otroke termaste narediš, ako jih za vsako malo reč okregaš, alj poštrafaš; ne bojo ti obstali, raj tepeni legali; ako pravičnih prošnj ne vslišiš; če jim celo kaj nezaupaš? ako z njimi v nobeniga vsmilenja nimaš. Kamnitno serce starišov tudi otroke okameni. Razvadi jih ino dopusti jim v pregrešne priložnosti, dovoli jim vse, kar se jim spoljubi, hitro bojo svoje terme. Razvada je železna suknja. Ako se stariši vpričo otrok kregajo, učeniki zasramujejo, se otrokam vboglivo serce pobija. Konja boš težko vodil, ki ga na berzde ne deneš.
Frilič pejt raje eno za tamalo prijet........... 😛
0
to, ja 29.11.2017 ob 20:39
Fri! Hvala! Odlično si tole našel 🙂
Veselje je bilo prebrat.
Slovenščina se vendarle ni toliko spremenila.
Zanimivo bi bilo najti kakšen hrvaški tekst iz leta 1848.
Po moje bi bili osupli nad spremembami.
Nihče ni bil pozoren na ptičico konoplišico, ki nas na jesen prav rada obišče? 🙂 Pa na hudobnost ptičič siničic, ki da so tako žleht da otrokom brez skrbnika kar oči izkljujejo?
Nihče ni bil pozoren na ptičico konoplišico, ki nas na jesen prav rada obišče? 🙂 Pa na hudobnost ptičič siničic, ki da so tako žleht da otrokom brez skrbnika kar oči izkljujejo?
Tudi svoje slabeje tovaršice ubijejo in njim mozgane izpikajo.
Konoplišica ne poje lepo 🙂
Tega o siničkah si nisem mislil, da so tako hudobne 😆
Koliko je bila včasih konoplja pomembna poljščina, priča tudi da so naši prednamci celo ptičko po njej imenovali. Iz konoplje so pridelovali vrvi, oblačila, jadra za ladje.... poznali so nekaj različnih sort, Solnograško, Beneško, pa še katero. Konoplja je dvodomna rastlina, kar pomeni da so ženske in moški med seboj ločeni na dveh različnih bilkah. Naši predniki so ženske rastline konoplje imenovali Črnica (zaradi črnih semen), moške pa Belica (zaradi belih cvetov). Najhujši sovražnik konoplje so ptiči, od tod tudi poimenovanje ptičke konoplišice 🙂
Kakor zanimivost, v Jugoslaviji je bilo po drugi svetovni vojni še okoli devetsto tisoč hektarjev polj konoplje.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
08.11.2017 ob 10:35
(1846)
1. Zanikarnost pri otrocih. Trepe izrediš, ako jih celo dopoldne, cele večerke sedeti pustiš, jih zapiraš in na delo greš, da se po svojem blatu valjajo; nobenega veselja ž njimi nimaš, ako te božajo, ako ti kaj kažejo.
Zanikarnike izrediš, ako jih ne učiš, se čedno omiti, počesati, obleči; ako naročaš družini vse za otroke storiti, za njimi popravljati; ako jih nobenega dela ne privadiš. Železo rja sne, nečimernost pa otroka.
2. Neubogljivost. Neubogljive in nepokorne otroke izrediš, ako jih za vsako delo poprosiš; jim ukažeš, pa jih pustiš, akoravno ne storijo, kar si jim rekel; če jim s kaznijo žugaš, pa jih potem ne kaznuješ; - ako se daš pregovoriti, da ne dopolnijo, kar jim rečeš; če otrokom obljube delaš, ako bode svoje dolžnosti dopolnili; ako otroke za zijaka imaš, kadar te za odpuščanje prosijo; ako dopustiš, da otroci drugim storiti velijo, kar si jim ukazal; ako oče otroku zapove, mati ga pa izgovarja, ter mu potuho daje. Kdor ne uboga, je brez Boga - vse svoje žive dni za nič.
3. Vertoglavost. Vertoglave otroke, ki nimajo nobene stanovitnosti, se vsakega dela lotijo, pa nobenega ne skončajo, izrediš, ako prekilavim več naložiš, ko so u stan dopolniti; ako jim drugo ukažeš poprej, ko pervo storijo; ako jim preveč igrač dopustiš, in če jih eno ne veseli, hitro drugo dovoliš.
Noroglave otroke spodrediš, ako jih premalo v strahu imaš; kaznuješ tako slabo, da ne občutijo; jim vedno žugaš, pa ne dopolniš, da se ti lahko smejijo; ako si daš utajijti, ali nalagati; če njih slabosti izgovarjaš, ali celo pripoveduješ pregreške svojih mladih dnij; če jih pustiš med noroglave ljudi.
4. Lažnjivost. Lažnjivce in lažnjivke si izrediš, ako jim obetaš, pa ne daš; ako pričo otrok drugim obljubiš, pa obljube ne dopolniš; če otroka prehudo imaš, kadar kako škodo naredi; če se ti dobro zdi, kadar otrok prav na debelo govori, pristavlja in hablja, več pove, kakor je res; kadar oče otrokom naroči, materi tega ne pravititi, to zamolčati; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo, ali jih celo pohvališ,da so se tako zvito odsekali; ako jim daš med lažnjivce hoditi, in jih poslušati.