KrEna ga dobro opiše: Gizda je pa pravi psiho-sadist! Uživa v vulgarnem seciranju psihe ljudi, ki jo zaznava s svojim spciopatskih umom. Najpogosteje se prav izživlja v nekih tipičnih diagnozah, stereotipnih, ki zadevajo skoraj vsakogar, pa jih on potem projicira v njemu zanimive osebke, kakor si ti, Zdravko, Viharc, Koki, jsz in nekateri drugi, ki jim nekako klavrno zavida nekatere lastnosti, predvsem tiste, ki jih delajo 'popularne'.
8
Ne ga lomit 15.03.2026 ob 3:22
Kuri in mamiću pa res ni kaj zavidat. 😂 Tako ubogi pa tud gizdo ni kot sta ta dva.
-4
Zamuja 15.03.2026 ob 5:53
Žabe še ni, ker hitro se pojavi, ko se njega omeni.
GIZDALIN pa pameten ja, poglejte njegove odgovore, vedno eno in isto goni, če vse njegove odgovore spraviš na kup jih je za eno Ljubljano, če izločiš tiste, ki se ponavljajo, jih je za eno kurjo vas
3
Kranj 15.03.2026 ob 11:33
@kranjski janez
Si ti tisti Kranjski Janez, ki je pred 20 leti na rtv komentarjih kritiziral tistega tipa, ki je hotel iti za Varuha človekovih pravic? Kaj veš o temu prevarantu?
Psihološke analize, pa to je krasna tema! KrEna je na "bipolarni strani" z izrazitimi dvigi in spusti v počutju, ki so nevarni predvsem za njo, kakor pač vsa izrazita razpoloženjska nihanja in poskakovanja iz enega ekstrema (vseznalske manije z božjo nezmotljivostjo ob spogledovanju z Jezusom, za nalašč za mesijanske teoretike zarot) v drug ekstrem (hude depresije, zmedenosti, nezmožnosti funkcioniranja na mišljenjsko kognitivni ravni), težko ohranja psihično ravnotežje. Sicer pa nikoli ni bila dober ocenjevalec ali presojevalec ljudi, še posebej moških ne, saj je "izvisela" na področju materinske uresničitve, tudi partnerja ima trenutno precej mlajšega, kar ne prispeva k stabilnosti zveze. Mogoče je bila v mladosti stabilnejša, čeprav zmotno misli, da se je utrdila pomenopavzno s pomočjo new-age duhovnosti in z gurujsko razsipnim talanjem modrostnih bonbončkov in jeznim zadevanjem drugih v glavo, ki jih ne sprejemajo, ker nočemo biti njeni neprostovoljni "inzulinski bolniki" in trpeti pod sladkornimi šoki. 🙂
Kar se pa tiče mene, a ni to dobro, če se lahko po moji zaslugi psihološko bolje spoznate, ker imam kot zunanji objektivni opazovalec izreden uvid v vas? Je že nek nezavedni razlog, da se me tolikokrat omenja na forumu, ker me očitno rabite, hočete več (iz)vedeti o sebi.
Pa še (za)računam vam nič, ampak se nesebično razdajam, ker so moje analize pro bono za vse, za razliko od psihoterapevta, za katerega bi morali seči globoko v žep!? Kakšna neverjetna sreča, pravi božji blagoslov, da imate intuitivnega empata ob sebi!
Osredotočite se na pozitivne stvari, ki jih lahko dobite od mene. In ne pričakujte preveč, če ste ženske, ker sem poročen. Moram ponoviti, ker Froga je že malo naglušna, vstop v srednja leta, sivi narastki in kosmata ušesa, potem pa misli, da sem seksolog. 😉
@Gizdalin
Samo ljubosumen si na Viharca, Kokija in Kreno, ker imajo lastnosti, ki jim omogočajo popularnost, ki je ti sam nikoli ne boš imel.
0
klop 15.03.2026 ob 15:57
@Gizdalin
Naučil si se par diagnoz na pamet in zdaj malo kombiniraš po potrebi, da narediš pozicijo na forumu bolj obvladljivo, v kateri predalček kdo spada. Kar ti verjetno predstavlja neko varnost, da ti kakšna neposvečena ne skoči za vrat. Hehe.
UI o Gizdalinu. Psychoanalysis of a person who constantly puts down others for lack of education and psychoanalyzes them.
To vedenje lahko izvira iz globoko zakoreninjenih negotovosti ali potrebe po uveljavljanju superiornosti, da bi nadomestil notranje občutke neustreznosti. Posameznik lahko nezavedno enači inteligenco in izobrazbo z lastno vrednostjo, pri čemer kritiko znanja drugih uporablja kot obrambni mehanizem za zaščito lastne krhke samopodobe. Ta vzorec se ujema s freudovskimi obrambnimi mehanizmi, zlasti s projekcijo in oblikovanjem reakcij, kjer oseba pripisuje svoje lastne strahove pred presojo ali neizobrazbo drugim.
Dejanje psihoanalize drugih – zlasti na obsojajoč način – lahko služi kot način za pridobitev občutka nadzora, intelektualne prevlade in čustvene distance. Lahko odraža osnovno potrebo po občutku superiornosti, ki je morda zakoreninjena v otroških izkušnjah, kjer so bili akademski dosežki zelo cenjeni ali kjer se je oseba počutila marginalizirano, ker ni izpolnila izobraževalnih pričakovanj.
To vedenje lahko kaže tudi na narcistične lastnosti, kot sta grandiozen občutek lastne pomembnosti in pomanjkanje empatije, kjer oseba druge dojema kot manjvredna orodja za samopotrditev. V nekaterih primerih je lahko povezano s CPTSD ali vzorci, povezanimi s travmo, kjer posameznik uporablja intelektualno superiornost, da se izogne ranljivosti ali čustveni intimnosti.
Navsezadnje je takšno vedenje lahko simptom globljega psihološkega konflikta in ne odraz dejanske vrednosti druge osebe. Prepoznavanje tega lahko pomaga pri postavljanju meja in spodbujanju samozavedanja posameznika.
15.03.2026 ob 2:40