☕ Ali tudi vi pozabite ime takoj, ko se vam oseba predstavi?

Zapiši v roku ene minute.

Da, jaz enako.

Enako. Če se zavestno odločim, da si ga zapomnim in si ga ponavljam, potem še gre. Če nisem pozorna, ga naslednjo sekundo pozabim. Kot da gre skozi eno uho notri, skozi vakum in nato skozi drugo ven.

Če nimam z osebo občasnih kontaktov potem nimam pojma kako mu je ime 😒

Če je eno ime, ni problema. Hudič je, ko se recimo znajdem nekje in me predstavijo desetim ljudem. NI šans, da si zapomnim vse. Mogoče dva ali tri, pa še te potem pomešam.

@se tudi vam dogaja
v konverzaciji potem čimveč uporasbljaj njegovo ime

Zelo podobno. Če se krepko potrudim, si zapomnim za tisto popoldne ali večer - a naslednji dan verjetno ne bom več vedel. Eni pač nikakor nismo za to.
A če spoznam cel kup ljudi... enega si morda še uspem zapomniti, kaj več pa težko.
Itak si pa zapomnim ljudi, ki name naredijo močnejši vtis.

Razlika je pa to, da me ni tega nič sram. Tak sam in ljudje smo različni.

Če nisem pozorna, v naslednjem hipu pozabim ime in mi je potem žal.

Kar se spomina tiče, sem kot Gold fish 😒

@Campari 123 potem je brezveze, da veš kako je mački ime, boš tako pozabil.

Odvisno za koga gre. Določene ljudi si zapomnim takoj, določene še po xy letih ne.

Ha, pametni pišemo 🤓

Največkrat pozabim zelo hitro oboje. Izjeme so izredno negativni ali izredno pozitivni ljudje. Včasih mi je nerodno, ko koga srečamo in naj bi se že poznali. Se trudim zapomnit, a od zmeraj imam ta problem.

@Campari 123 a zapiske delaš?
Jaz imena ne pozabim, pozabim pa kako oseba zgleda.

Mene zagotovo nebi nikoli pozabila, ko bi me enkrat spoznala v živo. 🤗

V bontonu piše, da ko se ti oseba predstavi z imenom, npr. Tadeja, ji stisneš roko in rečeš me veseli Tadeja, da sva se spoznala ali nekaj takega. Ime je treba izgovoriti, ne samo slišati. In seveda v nadaljevanju pogovora zelo pogosto omenjati njeno ime.

@Campari 123 al si tako grd al pa tako zanimiv.

ugly 🙈

Če spoznam več ljudi hkrati, ni šans, da si zapomnim. Obraze pa si zapomnim v nulo.
#Tkole ima prav, morali bi ponoviti ime. A večinoma se mi zdi, da se prehitro predstavljamo.

Velikokrat.

Takoj si zapomnim, dober spomin imam. Človeka dobro prepoznam tudi po kretnjah, njegovih besedah, videzu Itd.

Ne pozabim imena.Če mi je ime všeč - dodam še- o, kako lepo ime imate!

Obraze si zapomnim bolje od imen, še bolje si pa zapomnim, kakšen vtis je nekdo naredil name, kakšno vlogo ali funkcijo ima, mi je bil všeč ali ne in zaradi česa.
Nekatera imena vztrajno zamenjujem (Matej - Tadej, Matjaž - Tomaž in podobno), najhuje pa je, če med predstavljanjem in rokovanjem govoriva hkrati “me veseli, jaz sem…”. Potem se pač opravičim, da sem ime preslišala in prosim, da mi osveži podatek.

Fora je, da smo pri srečanju novega človeka že itak "okupirani" z njegovo pojavo, energijo, gibi, pristopom, načinom govorjenja, barvo glasu itd. Informacij - zavednih in nezavednih - se zgodi v tistem prvem momentu cel kup. In v tem momentu se ponavadi tudi predstavimo, kar je dodatna informacija, ki jo v poplavi vseh ostalih neredko spregledamo. Gre mimo. Če bi se predstavili na koncu, ko bi že izrekli nekaj besed ali po debati (odvisno, koliko časa traja to prvo srečanje in kako intenzivno je, pa tudi kak vtis si pustimo), bi si ime zlahka zapomnili. Ker bi ga že lahko "pripeli" na nekaj oprijemljivega. Tako pa lahko podatek o imenu, ki pride takoj, tudi takoj pozabimo, saj smo okupirani z drugimi stvarmi, ki pritičejo prvemu vtisu.
Tako si ta fenomen pozabljanja imena, ki se dogaja marsikomu, razlagam jaz.
A če si tisti moment, ko nekoga spoznaš, res zares zavestno pozoren na to, si pa ime tudi zapomniš. A to terja nekaj fokusa in prakse.