☕ Ali se obremenjujete s tem, kaj si ljudje o vas mislijo?

Žal ljudje o drugih velikokrat mislijo v skladu s svojo osebnostjo. Slabi ljudje tako o drugih mislijo slabo, dobri pa dobro. Tako da ja, zelo me moti, kadar ljudje o meni mislijo slabo, jaz pa nisem nič slabega ne naredila, ne rekla in ne mislila. Problem seveda nastane, da skušam potem tem ljudem dopovedati, da se o meni motijo. To jih pa reees razjezi. Kako lahko dvomim v njihove slabe misli in slabe razlage o meni, hahaha.

NE.

Ze 16 let ne 😄

Kaj si ljudje mislijo, ni tvoja stvar ampak njihova.
Naj ti bo v čast, da imajo več časa zate, kot pa zase.
Za sosede mi je pa pomembno, kaj si jaz mislim o njih in ne oni o meni.

Ljudje vseskozi kaj mislijo. Že eno takšno naključno srečanje, ko misli ubesedijo, je lahko situacija zelo komična in povsem v neskladju z resnico.

počasi , skozi lajf ...prideš do točke , ko na to vprašanje z lahkoto odgovorim- NE ...

Niti malo! Že od nekdaj sem takšna.

Niti pod razno ne, dol mi visi. Zase vem, kdo in kaj sem in tko je že en lep čas. Spoštljivo se vedem do vsakega. Tisti, ki to zlorabi, dobi poseben predalček ali celo rdeč karton. Po glavi si res ne pustim srat.

Včasih še olja dolivam na ogenj, da jim ni dolgčas 🤣🤣🤣

Stara lisica - BRAVO, to včasih še najbolj pomaga - komično do konca in potem se začnejo počasi brigati zase …

@Tuti
Ne, ne obremenjujem se. Glede na to, da moja sestra hodi ponosno po svetu, ko se ve, da je storila veliko prevar, goljufij, vsega kar je možno, moja primarna družina pa nič ne reče na to . . . sem se distancirala od vseh. Želim samo mir. Ne zanima me kaj si ljudje mislijo, jaz vem kaj je res.

Ali se obremenjujem s tem, kaj si mislijo?

Včasih sem se. Sploh pri tistih, s katerimi siem (bil) "obsojen" na isto dvorišče, pisarno ali družinsko mizo.

Potem pa človek dojame tisto nemško matematiko: ljudje nimajo časa razmišljati o tebi, ker so prezasedeni s tem, kako sami izpaderejo pred tabo. Ali pa skozi tvoje življenje preprosto poračunavajo svoje lastne neporavnane račune.

Ko to dojameš, ne postaneš nesramen ali hladen. Le kavo z njimi spiješ veliko bolj mirno. Prijazen ostaneš iz lastnega dostojanstva in šarma - ne zato, ker bi kupoval njihovo odobravanje, ampak ker je to tvoj nivo. Ljudem pustiš njihovo mnenje, sebi pa svoj mir.

Življenje je prekratko, da bi plesal na muziko, ki jo vrtijo sosedje. Pustiš jim hrup v ozadju, ti pa si izbereš svoj ritem.

Na zdravje!

Ko si do sebe popolnoma iskren, izgubi mnenje drugih moč nad tabo.

To je vprašanje iz kamene dobe.

Včasih mnenje drugih o vas oblikuje vaše življenje (ker poslušajo mnenja drugih tisti, ki odločajo). Še niste doživeli tega? In nič ne morete storiti. Lahko samo odidete, se izogibate slabih ljudi in na novo zgradite svoje življenje tako, kot sami želite.

Kako naj vem, kaj si mislijo od mene, če opravljajo, ko me ni zraven?

Pomembno mi je kaj si moji ljudje mislijo o meni. Moji bližnji.
Mi je pa tudi pomembno kaj si sodelavci, ker tam preživim skoraj pol dneva in imam namen ostati ker mi je fajn. Delo v timu z nekom ki ti ni ok pa ni fajn. Tako da ja je pomembno kakšen vtis puščaš v poslovnem svetu. Če seveda nameravaš kaj gradit tam. Če hodiš samo po plačo potem verejtno res ne.
Za ljudi ki mi niso pomembni me pa v resnici kaj preveč ne gane. Kar pa ne pomeni da se nekulturno obnašam in jih v zadrego/slabo voljo ipd. spravljam.

@Torej
Seveda se potek življenja lahko spremeni. Če je odločevalcem resnično mar, ali je mnenje verodostojno, potem ima težo tudi za tistega, na katerega vpliva.

Seveda me zanima, kaj si ljudje mislijo. Obraz nosimo tudi pred sorodniki, sodelavci in sosedi.

Nima pa vsako mnenje istega stola za mojo mizo. Nekateri sedijo ob meni. Drugi pa imajo, po sili razmer, lep razgled čez ograjo.

Kaj si drugi mislijo o vas in celo govorijo ni vedno tako nedolžno, ne glede na to, ali skrbite glede tega. Lahko ti povzročijo poslovno in privatno škodo.

Se pa strinjam, da slabi ljudje o drugih mislijo slabo, ne da bi jih sploh spoznali.

@Lemur
Lahko povzroči škodo. Pomembno je, da te ta strup ne zadene, da veš, kaj je res. Ni mogoče vsega preprečiti, ni mogoče preprečiti, da bi prizadelo bližnje, kar je pogosto huje, ker ne poznajo ozadja, ker ne sprašujejo, kaj je res.

Meni je zanimivo, da ljudje, ki te želijo očrniti in širijo neresnice o tebi naokoli, kako jim večina verjame na prvo besedo, brez da bi slišali še drugo stran.
So pa eni res pravi mojstri manipulacije in izpiljeno lažejo, tako prepričljivo da sami sebi verjamejo. Taki, pa ti dejansko lahko povzročijo škodo ali slab ugled.

Ne, nikoli.

To je stvar samozavesti. Celo življenje živim v miru s seboj in okolico, skrbim sama zase pa še za koga, tako, da nisem v breme nikomur. Sem spoštljiva do vseh bitij, nisem maščevalna, ne prepirljiva, niti užaljena kadar naletim na ljudi, ki so kontra meni, samo distanciram se od njih, ker se zavedam, da smo si ljudje različni. Me sploh ne motijo govorice, natolcevanja kogarkoli, niti se ne obremenjujem s tem ali sem komu všeč ali ne. Sem pač samozavestna oseba, vem kaj delam in za svoja dejanja sama odgovarjam. Tako, da nimam težav ne sama s seboj, niti z nobenim drugim. Pa nisem bila od nekdaj takšna, v mladosti sem bila nesamozavestna, vseskozi sem se potrjevala, da bi bila všečna, se prilagajala drugim in podobno. Z delom na svoji osebnosti sem z leti pridobila samozavest ob dejstvu, da na vseh življenjskih področjih delujem pozitivno in nikoli v škodo komurkoli. Morda ima pri tem pomen tudi, da živim tako, da imam vedno čisto vest.

Zelo, še posebej, kaj si na forumu mislite o meni. Ne vem, kaj naj sedaj napišem, da bom vsem všečen. 😆

Z nikomer nisem primoran biti v bližini. Živim tam, kjer sem si sam izbral in moji najbližji so daleč stran. Ampak ja, vsekakor je prav, da nam je mar, kaj o nas mislijo naši najbližji, človek brez moralnega kompasa ni človek. Da bi s epa kar počez obremenjeval, kaj mislijo neki naključni znanci, to pa nima smisla.

Nikoli se nisem. Se me ne tiče.