☕ Ali poveste ljudem, če pri tipkanju delajo slovnične napake?

@slovnične napake
Vcasih. Zdajle me srbijo prsti, da bi popravila en naslov, ker je avtor uporabil napacen predlog. Kako se bos naucil in izboljsal, ce tvojih napak nihce ne popravi? Enako velja zame, ceprav me sram zaradi tega ni. Popravke pozdravljam.
Drugace me najbolj motijo tisti, ki ne poznajo rodilnika, tisti, ki ne locijo med uporabo predlogov s in z, in tisti, ki pisejo v Bezigradu. Pravilno je ZA BezigradOM. Oh, in zenske, ki pisejo sve sli/ sle namesto sva sli.

, da pri tipkanju? ...

@Oreh 123
Tudi govorijo sve šle. Odkod to izvira, mi ni jasno.

Po moje je to vsiljivo in nekulturno.

Ne popravljam in ne maram da mene kdo popravlja. Po pravici povedano mi je to otročje in bedno. Ne ukvarjam se z drugimi, kaj rečejo ali napišejo. Taki osebi, ki nenehno popravlja druge, nekaj manjka in naj pač prvo pogleda vase, nase in za sabo, kaj napiše in pove. Tudi me ne zanima, kako drugi izgledajo, kaj počnejo v življenju. Izjema je, če mi kdo dela škodo in se vtika v moje zasebne stvari. Drugo je opozarjanje novinarjev. Včasih se zdi, da nimajo pojma o slovenščini.

Tudi tu gor je polno slovničnih napak, ampak škoda časa in energije, da bi ga za to porabila. Vsak se kdaj zatipka, mnogi namenoma pišejo narobe. "Sva šle" pa je pogovorno, to uporabljam tudi sama. Zakaj? Zato ker je slovenščina težek jezik in se med pogovorom ali hecom nočem obremenjevati še s slovnico.

Tudi ni: v Ptuj, v Vrhniko 🙂

Večinoma ne popravljam, ker nisem ravno prepričan v svoje slovnično znanje. Mi je pa prav, če me kdo popravi. Ponavadi preverim - in če je imel(a) prav, se kaj naučim.
Napake sicer skoraj vedno še ponovim, a počasi se me pa vseeno kaj prime...

Seveda. Pravopisje je moja odlika. Z mano nimate dela.

@slovnične napake
Pri tipkanju po telefonu naredim kup tipkarskih napak, ocitn imam prevelike prste in potem se zraven slabo vidim na blizu in vcasih je res napak... ampak to so tipkarske in v prostem casu tipkanja... vseen se da tekst razumet... je pa res to, da so to teksti za prosti cas, uradne res veckrat preverim
Slovnicnih napak pa navadno tudi ne popravljam, ker tudi sama nisem popolna v slovnici in bi bilo dvolicno popravljati ljudi.... izjema je, ce pride na splosno pogovor na to temo, tako da ni kot ocitujoce nekomu ...
Popravim pa, ce nekdo zacne ocitke meni metati, pa sam ni popoln...

Tudi jaz se trudim, da ne bi delala slovničnih napak. V službi so mi dali v pregled marsikateri dokument, da bi bil slovnično pravilen. Popravljala sem za otrokoma in jima razlagala za ločila in priznam, da znata oba zelo jasno napisati svoje misli oz. razlago, ko izpolnjujeta določene dokumente. Edino, kar jima še vedno ni povsem jasno, je ločilo vejica, če je vse na pravem mestu. Zame najpomembnejše ločilo. Res pa je tudi, da v primeru, ko pišeš sam, mnogokrat spregledaš napako, ker enostavno veš, kaj bi moralo pisati. Ko sem v službi še pisala na električni pisalni stroj, sem šefa podpisala Joće H..... Dokument sem pregledala in svoje napake nisem opazila, jo je pa zato šef. Še danes se temu nasmejim. Sta pa ć in ž tipki ena poleg druge.

Po telefonu, tipkanje je piši kao što govoriš, me ne moti, niti ne zmoti.
Ko pa prebiram novice, jao bože mili, tega materiala ne lektorira nihče. Me je kar sram, kam smo Slovenci zašli- sramota!
Če se pošilja kak uraden mail, s puncami prečekiramo akupaj.

Mene precej bolj moti čedalje hujša uporaba angleščine, kar se tukaj lepo kaže. Problem je, ker sploh ne znajo v slovenščini povedat/napisat.
Načeloma privat pišemo bolj po domače in me moti, če me kdo popravlja, saj je jasno vidno, da se krajša besede/zapise, torej ne napišemo domol ali vikent, tu se vidi neznanje. Druga zgodba pa so uradni dokumenti in vedno dam komu za prebrat če je kaj napak

Oseba ima končano gimnazijo, uni VII. stopnjo pa se je spravljala na osebo, katera ima V. stopnju. Po tistem, ko je sama napisala eno dolgo porocilo, ki nikakor ni šlo skozi postopek, ji je naročnik poročila sam ponujal svojo pomoč pri pravopisu. Osebi sta si po stopnji izobrazbe enakovredni.

Samo na forumu.

A pri pogovoru tudi popravljate sogovornika?

Če dobimo tako uradno pismo iz podjetja, ga damo na "ignor".
Drugo je da ti sodelavec napiše listek tako pogovorno: "jutr sestank v DS".

Opažam pa, da vedno več podjetij zaposluje okraske, ki niso sposobni napisati dopis, kjer so skloni, vejice in druga ločila v meji berljivega.

mi nismo tako pikolovski

Povem ne.
Si vseeno ustvarim mnenje o osebi.
Nekoga, ki napiše posebAj ali Z kruhom, korenJček.....pač ne morem jemati resno.

Povsem drugo je, če nekdo piše v pogovornem jeziku, krajša, se zatipka....

Sem jih morala opozarjati tudi pri pisanju na roko.

Povem ne, si pa oblikujem mnenje o človeku tudi na podlagi tega. Sploh pri partnerju bi me motilo, da ne bi obvladal svojega jezika. Izgovor, da je naravoslovec, me ne bi prepričal.

Ne.
Vsak zase ve, kaj spušča na vpogled svetu.
Za forum- kakšne neberljive zapise preskočim, če mi je oseba nezanimiva. Če me zanima, kaj ima povedati, bom tudi to se potrudila prebrati. Mi je pa moteče brati predolg test, poln nakladanja in uporabe preveč različnih zadev-od oklepajev, navednic, boldano, podčrtano, z dodatnimi zvezdicami. Pa četudi je slovnično pravilno zapisano.
Je pa hinavsko-nekomu, ki drugače lepo piše, se očita ena napaka v celotnem tekstu, recimo namesto socialen zapiše socijalen. Komu drugemu, ki prave slovnične zmazke spušča v svet, pa niti besede. Se vidi, kdo je komu ljubljenček in kdo trn v peti.