Hm, tanka je meja med svobodo govora in pa uničenjem ugleda. Jaz verjamem Nini, da je tako doživljala, vprašanje je zakaj to dela, malo je sigurno tudi maščevanje vmes
-1
ene dvakrat izpostavila tu vprasanje časa glede tožbe. Škoda je nastala, kokr jo obrneš
0
Nobena škoda ni nastala. Je imel sponzorako pogodbo in jo je izgubil. Ni.
Meni je antipatičen od nekdaj, s tem so se slutnje le potrdile.
Meni je antipatičen od nekdaj, s tem so se slutnje le potrdile.
0
Še bolj bo nahebal. Na sodišču bodo na njeni strani vsa feministična društva. Takoj po njeni prvi objavi, je že bil članek na Ona+, češ, kako si sploh dovolimo utišati žensko, ki spregovori, potem pa v istem žaklu pretepanje, užaljenost itn. Še tega nimamo pravice izrečt, da naj bi ona rajši takoj šla proč.
Moški, belec, 50 let... je kriv absolutno za vse hudo na tej zemlji. Wok "kultura".
Daleč od tega, da zagovarjam tega sluzavca. Sem ženska.
Moški, belec, 50 let... je kriv absolutno za vse hudo na tej zemlji. Wok "kultura".
Daleč od tega, da zagovarjam tega sluzavca. Sem ženska.
1
Spokala bi naj in šla.Kaj se je pa slikarila z njim - točno za venmetanje se ji je šlo , ker je on medijsko prepoznaven Zakaj si pa ni izbrala nekega anonimneža - bi tistega danes tudi javno pljuvala? NE BI.Ker je nepomemben.Tako da- tu gre za maščevanje in za njeno prepoznavnost.Ima ona svoje računice.Za 5 minut slave.
2
Ali jo je imel zaprto? Ne. Kadarkoli bi lahko odšla, a je vztrajala in se skupaj z njim vsa blažena nastavljala fotografom.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
14.11.2026 ob 17:53
Da. Boštjan Romih bi Nino Pečar načeloma lahko tožil zaradi posega v čast in dobro ime oziroma zahteval odškodnino. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi s tožbo tudi uspel.
Po mojem je pri tem primeru zelo pomembna ena pravna razlika: ali Nina javnosti predstavlja svoje doživljanje partnerskega odnosa ali pa o Romihu navaja konkretna, neresnična dejstva, ki škodujejo njegovemu ugledu.
Poglejva nekoliko podrobneje.
1. Kaj lahko Romih pravno stori?
V Sloveniji ima več možnosti:
Civilna tožba: po 179. členu Obligacijskega zakonika lahko zahteva odškodnino zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
Zahteva za prenehanje poseganja v osebnostne pravice: po 134. členu OZ lahko zahteva prenehanje določenih posegov oziroma preprečitev nadaljnjih posegov.
Kazenska zasebna tožba: glede na vsebino izjav bi lahko prišla v poštev kazniva dejanja razžalitve, žaljive obdolžitve ali obrekovanja.
Toda za uspeh bi moral izpolniti zakonske pogoje. Ni dovolj, da ga je njena izpoved prizadela ali da mu je zaradi nje neprijetno.
2. Ključna razlika: osebno doživljanje ali obtoževanje?
To je po mojem najzanimivejši del njunega primera.
Poglejva nekaj hipotetičnih primerov:
Ninin zapis
Pravni vidik
»V tej zvezi sem se počutila ponižano.«
Predvsem osebno doživljanje.
»Imela sem občutek, da me psihično uničuje.«
Subjektivno doživljanje odnosa.
»Doživljala sem psihično nasilje.«
Lahko gre za opis osebne izkušnje, odvisno od konteksta.
»Romih je storil konkretno kaznivo dejanje.«
Preverljiva dejanska trditev, pri kateri je pomembna dokazljivost.
»Romih je namerno lagal in manipuliral z vsemi.«
Lahko gre za vrednostno sodbo ali očitek konkretnega ravnanja, odvisno od konteksta.
Pomembno je, da svoboda izražanja varuje tudi kritične, neprijetne in za posameznika boleče izjave.
Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi II Cp 1921/2024 iz leta 2025 poudarilo, da svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Meja je med drugim pri objestnem samovoljnem klevetanju, katerega namen je zgolj žaljenje ali sramotenje.
pisrs.si
3. Kako vidim konkretno situacijo Romih – Pečar?
Če pogledamo javno objavljene izjave iz novembra 2026, je zanimivo naslednje:
Nina opisuje, da se je v zvezi počutila ponižano, razvrednoteno in da je doživljala psihično nasilje.
Navaja tudi konkretne dogodke, izjave in ravnanja, ki naj bi jih doživela.
Romih je predstavil svojo različico zgodbe, očitke zavrnil oziroma predstavil drugačno interpretacijo odnosa.
V svojem zapisu je priznal tudi, da je izrekel besede, ki jih obžaluje.
Vse to izhaja iz medijskih poročil, ne iz sodno ugotovljenih dejstev.
siol.net
+2
Zdaj pa bistvo.
Nina ima pravico javno povedati, da je bila v zvezi nesrečna, da se je počutila psihično zlorabljeno in da je odnos doživljala kot toksičen.
Ni ji treba najprej doseči sodne obsodbe partnerja zaradi nasilja, da bi smela govoriti o svoji osebni izkušnji.
Po drugi strani pa to ne pomeni, da lahko brez pravnih posledic javno izreka kakršnekoli obtožbe, ne glede na njihovo resničnost in način podajanja.
Sodišče bi moralo tehtati tudi njegovo pravico do časti in dobrega imena ter njeno svobodo izražanja.
4. Ali bi Romih dejansko lahko dobil odškodnino?
Da, vendar bi moral konkretno izkazati protipravnost izjav in druge pogoje odškodninske odgovornosti.
Sodišče bi med drugim zanimalo:
Ali je Nina navajala resnična dejstva ali neresnične obtožbe?
Ali je govorila o svojem doživljanju ali želela Romiha javno diskreditirati?
Ali so bile izjave žaljive tudi z vidika povprečnega bralca?
Kakšne posledice so imele za njegov ugled?
Kakšen je bil širši kontekst njunega javnega obračunavanja?
Sodna praksa kaže, da je treba vsako izjavo presojati v konkretnem kontekstu.
Iskalnik Sodne Prakse
+1
Moje bistveno pravno razmišljanje
Mislim, da je treba ločiti dve stvari, ki se v javnosti pogosto pomešata:
Pravica posameznika, da spregovori o slabem partnerskem odnosu, tudi če je druga oseba zaradi tega prizadeta.
Pravica posameznika, da drugega ne obtožuje neresničnih in škodljivih dejanj, ki lahko posežejo v njegovo čast in dobro ime.
To, da je nekdo znana oseba, še ne pomeni, da mora molče prenašati vse javne obtožbe. Prav tako pa javna prepoznavnost ne pomeni, da lahko nekdanji partner prepreči drugi osebi, da spregovori o svoji izkušnji.