😕 Ali bi pojedli najboljšega prijatelja

Jaz ne bi mogla.

Poisci knjigo o prezivelih iz strmoglavljenega letala v Andih. Tudi film je bil posnet, ampak ta prva knjiga Zivi (Alive) avtorja Paula Reada je boljsa. Tam so na gori v globokem snegu jedli meso umrlih, ki so ga prej posusili na soncu. Tisti, ki so zavrnili, tudi zdravnica na letalu, so umrli. Jaz knjige nisem mogla odlozit, sem brala celo noc.

Poznam zgodbo, tko da mi ni treba brat knjige 😛

Skoda.
Knjiga je boljsa od zgodbe.

sam naslov teme pa vrhunsko zgleda na 1. strani

V knjigi so doziveto opisana notranja trenja posameznikov, ko so gledali smrti v obraz, njihovi medsebojni konflikti za vsako stvar, medsebojna trenja, ko so sprejemali skupinske resitve, upori posameznikov, ki so skodili celi skupini. Same stvari, ki se dogajajo tudi tu s poraznimi rezultati, le da se je tam slo za prezivetje. Tudi tebi je resevanje podobnih problemov popolna neznanka. Tako, da tu se ne gre zgolj za zgodbo, ampak za dosti vec.

sprijazni se, ne bom bral

Če bi šlo za preživetje je človek pragmatičen, kako mišico bi že pojedel, ampak možganov pa ostalih notranjih organov pa ne bi.

Če bi mene prej pobralo, bi vsekakor dovolil, da me pojejo.

Ali pa tudi ne! Mraz, nizke temperature so dober način konzervacije telesa, morda bi me potem, čez nekaj 100 let našli in me poskušali cryo oživeti.

jaz jem prašička vsak teden trikrat.