☕ Ajdovščina

Ajdovščina je dobila ime po številnih ajdovskih, poganskih in rimskih grobovih, ki so jih našli na tem delu. Leta 1657 so med polaganjem temeljev za samostan in leseno kapelo Diskalceatov ali bosonogih avguštincev in pri poznejših zidavah našli več rimskih sarkofagov, nagrobnikov in svetilk. Ljubljančani so jim rekli školcjati. Na strehi samostana je bila figura okostnjaka s koso v roki, ki je predstavljala smrt. Takrat se je trg pred samostanom že imenoval AIDOUSCHINA. Leta 1686 so našli pet kamnitih rakev. Leta 1693 je deželni glavar Herbert Turjaški dal postaviti lesen kip svete Trojice v zahvalo, ker je bila Ljubljana rešena kuge. Kuga je v Ljubljani morila v letih 1564, 1565, 1578, 1579, 1593, 1598, 1599, 1600 ter 1601. Konec 17. stoletja so leseno kapelo podrli. 28 marca leta 1700 so zgradili zidano cerkev na mestu lesene kapele svetega Jožefa. Cerkev je posvetil knezoškof Herberstein. Leta 1703 so našli tri kamnite rakve in druge starine. Leta 1721 je vdova Herberta Turjaškega nadomestila že trhli lesen kip z novim stoječim na stebru, ki ga je iz marmorja izklesal Francesco Robba v delavnici Luke Misleja. Leta 1784 je Jožef II. obiskal Ljubljano in samostan ukinil. Menil je, daje preveč samostanov in da bi enega lahko preuredili v bolnišnico. Na novo pa bi zgradili bolnišnico za duševne bolnike. Leta 1785 so končali prezidavo samostana v bolnišnico. Leta 1798 se je Ajdovščina v okolišu bolnišnice, ki so jo vodili bratje imenovala PRI USMILJENIH BRATIH (Beim Barmherzigen) iz Trsta vse do leta 1811. Bolnišnica je delovala vse do potresa leta 1895, nazadnje pod imenom MESTNA CIVILNA BOLNIŠNICA. Leta 1813 je bolnišnica sprejela 309 bolnikov. Takrat je Ljubljana štela 11.000 prebivalcev. 10. julija 1814 je bil ob zmagi nad Francozi pred civilno bolnišnico na Ajdovščini napis: NA SVETEGA MIHELA DAN JE BIL FRANCOS OD TLET PREGNAN. Leta 1829 je arhitekt Simon Foyker izdelal načrt za povišanje stavbe. Leta 1843 so razpadajoče znamenje na novo napravili iz rdečkastega lesnobrdskega marmorja, umetnina pa je ostala stara. Med drugo svetovno vojno so umetnino shranili v Mestnem muzeju. Leta 1888 je deželni zbor sklenil sezidati novo bolnišnico. Komisija se je odločila za nakup parcele na severni strani železniške proge, vendar zaradi visoke cene do nakupa ni prišlo. Tako je deželni odbor v bližini kupil drugo parcelo in odobril posojilo za gradnjo infekcijske bolnišnice. Vendar, ko so bili načrti izdelani in bi morali začeti graditi je predsednik finančnega odbora dokazal, da zemljišče za Bežigradom ni primerno za bolnišnico. Po mesecu iskanja so našli prostor za šempetrsko vojašnico, kjer so zgradili novo bolnišnico med Ljubljanico in Zaloško, ki je bila zametek današnjega Kliničnega centra. 24 januarja 1893 je poslopje deželne bolnišnice na Ajdovščini kupil veletrgovec Josip vitez Gorjup Slavinjski in del zemljišča podaril za zgradbo mestne višje dekliške šole. Bolnišnica je do potresa leta 1895 še delovala s 400 bolniki. Po potresu leta 1895 je mestna občina sklenila bolnišnico in cerkev podreti. Zemljišče so razdelili in podarjeno zemljo prodali. Z denarjem so zgradili poslopje mestne višje dekliške šole. Na zemljišču bolnišnice so zgradili dve stavbi. V eni je bil kasneje Slovenijašport, druga pa je Hribarjeva hiša. Župan Hribar je na dražbi kupil del zemljišča, arhitekt Maks Fabiani pa je naredil načrt za hišo, ki so jo zgradili leta 1905. Leta 1910 so izkopali na samostanskem vrtu nekaj sarkofagov in svetilk. Leta 1932 so steber po Plečnikovi zamisli prestavili na Kongresni trg. VIR: Kopriva Silvester, LJUBLJANA SKOZI ČAS, Borec 1989 https://c2.staticflickr.com/2/1541/25234234272_87567cf37e_b.jpg https://c1.staticflickr.com/9/8796/27797748423_ba06bda014.jpg slika iz 18. stoletja, avtor neznan https://c1.staticflickr.com/9/8564/28413678695_a5bdc2cbe7.jpg po potresu 1895 https://c1.staticflickr.com/9/8693/28130746990_a2fef538ef.jpg podiranje deželne bolnišnice