☕ A sploh obstajajo sploh domorodni američani (poleg indijancev) ali so tam samo priseljenci?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Amerika Wiki za začetek

http://people.uwec.edu/ivogeler/w188/raceDominantPercentMap.JPG http://people.uwec.edu/ivogeler/w188/whitesMap.gif http://people.uwec.edu/ivogeler/w188/border/mex1.h3.jpg "Injustice anywhere is a threat to justice everywhere. Whatever affects one directly, affects all indirectly." Martin Luther King, Jr.

V ZDA so prej ziveli Indijanci razlicnih plemen, na Alaski pa Inuiti in druga sorodna plemena (Eskimi). V ZDA je 13% (vsak sedmi do osmi) vseh prebivalcev rojenih v tujini, v Kanadi dobrih 20% (vsak peti). Torej ne mores vsakemu reci, da je priseljenec, lahko jim pa reces, da je potomec priseljencev.

Domnevam, da mislis ZDA. Geografsko je tako, kot je link zgoraj: Severna in Juzna Amerika. Politicno se pa deli na Severno, Centralno in Juzno Ameriko. ZDA so 1 od 3 drzav v Severni Ameriki, poleg Mehike in Kanade. Alaska je svoje case pripadala Rusiji, a so jo prodali ZDA, zato je tam se vedno dosti ruskih druzin. Jug ZDA je bil nekoc spanski in francoski, zato so spanci in francozi tam skoncentrirani.

Zdaj pa statistika. Kot bele stejejo ljudi evropejskega, bliznjevzhodnega in severnoafriskega izvora. The je v ZDA 77%.Uporabljajo tudi izraz Hispanics za tiste, ki imajo spanske, karibske in juznoafriske prednike in jih locijo od belcev. Del the pade pod bele. Ta skupina se hitro veca, zato tudi v solah ucijo osnove spanscine. Crncev je okoli 12%, Azijcev 5%, domorodcev (Natives) pa slab procent, medtem ko jih je bilo pred 520 leti 100%, ko se ocenjuje, da jih je bilo do 20 milijonov, danes jih je manj kot 3 milijone.

Priseljevati so se zaceli po letu 1492, ko je Ameriko odkril Kolumbo v imenu spanskega dvora. Najbolj znana skupina priseljencev v ZDA, ki se stejejo za prve priseljence, so bili Anglezi, ki so tja prisli na jadrnici z imenom Mayflower leta 1620. To ime je v ameriski psihi tako ukoreninjeno, da se se danes steje potomce za nekaj vec, in se poudari, da njihove korenine segajo na Mayflower. Ti potomci tudi sodijo med bogatejse Americane. Vendar zacetek je bil tezak in od the prvih kaksnih 130 potnikov jih je prvo zimo veliko pomrlo. Kasneje so uvedli praznik Thanksgiving v zahvalo za dobro letino.
Vendar so nasli se starejse ostanke evropejskih zgradb izpred vec kot 1000 let. Zgradbe stojijo se danes v Kanadi, postavili pa so jih Vikingi, ki so tam ziveli. Nihce pa ne ve, ce so se pomesali z domacini-Indijanci.

Indijance je zdesetkalo jih vec stvari, ne le pomori. Od mnozicnih pomorov je verjetno najbolj znana selitev indijancev iz JV ZDA na zahod. To so bila razlicna plemena, ki so hotela ziveti svoje zivljenje po starem. Zato je bil sprjet zakon leta 1830 na podlagi katerega so jih selili. Na poti so stradali, zbolevali in okoli 1/3 jih je umrlo. Ampak the ljudi je bilo manj kot 20 000.

Veliko jih je ubila bolezen. Indijanci so ziveli izolirano od ostalega sveta nekaj 10 tisoc let, zato niso imeli odpornosti na bolezni, ki so se jih nalezli od belcev. Otroske nalezljive bolezni so jih morile in koze so jih pokopale ogromno, vec kot vse bitke skupaj..

Belci so jih morili tudi posredno. Prerije so bile prekrite z bizoni, ki so bili glavni vir beljakovin za Indijance, ki so jih lovili . Ta beli so zgnali credo bizonov skupaj in jih gnali v prepad, kjer so se raztrescili. To je bila sicer indijanski acin lova na bizone, a Indijanci so jih pobili le toliko, kot so potrebovali, ta belipa toliko, da je Indijancem zmanjkalo hrane. Se danes so ponekod tocke, ki se imenujejo npr. Buffalo Jump v spomin na tiste case.

Tretja stvar, ki je unicila Indijance, je bil pa alcohol (ognjena voda), ki so ga prinesli ta beli. In ta jih mori se danes. Tako imas rezervate, kjer je vecina ljudi starejsih od 10 ali 12 let alkoholikov in je jasno, da so obsojeni na propad. Kjer je alcohol, so kasneje sledile droge in povecan criminal.

Se nekaj je pomembno. V zgodovini so se ljudje veliko mesali, zato ima veliko ljudi, razen najnovejsih priseljencev med predniki kaksnega crnca ali Indijanca. Moj modrooki sosed ima indijansko babico, a ne bi tega po njegovem videzu nikoli ugotovil. Njegova sinova sta mesanica Indijancev, Anglezev, Skotov in Norvezanov. To ti dam le za primer, kako so ljudje pomesani.

fiddle najlepša hvala

Ni zakaj. sem presenecana, de se sploh komu da brati moja creva. Ampak sem vztrajna. Nevednost je umorila vec ljudi kot vse vojne tega sveta.

Sem sla prebrat in Hispanics niso tudi iz juzne Afrike, ampak iz Juzne Amerike. Sem se zatipkala.

Hvala fidle, tole smo se v mojem otroštvu učil v šoli zdaj se verjetno ne več, v osnovi je pa kriv za iztrebljenje indijancev, belec s svojim pohlepom po vsemu, iztrebljali so jih na vse načine od klasičnega pobijanja in včasih dobesedno športnega lova na indijance do kasneje selitve v rezervate in ker jim je tudi pokrajina kjer so bili rezervati dišala so jih tudi tam redčili s namernimi okužbami in delitvijo ognjene vode, če so pa v predelu rezervata našli zlato ali kaj drugega je pa spet sledila selitev v drug rezervat in take selitve plemen so se dogajale stalno v vse bolj odročne in siromašne kraje so jih selili kjer je bila divjačina skoraj iztrebljena , vode poleti bolj malo zime pa dolge in hude, s tem so v njih ubili svobodnega duha in ponosne može, ki so obvladovali prerijo in živeli od tistega kar so ujeli ti možje so postali v večini pijanci .

Kaj se pa potem ucio danes?

Hvala Fiddle in Saphire.
Fiddle, kaj nisi nekoč pisala o tem, da so še v 20 stoletju v Kanadi oblasti takorekoč ugrabljale indijanske (ali inuitske?) otroke in jih dajali v domove?
Podobno kot je avstralska oblast počela z Aborigini.
Škoda je, da na pišeš registrirana, tako bi lažje našli tvoje objave. So kot zlata zrna med našimi neumnostmi.

O tem pravzaprav nič. O ameriki samo vse dobro. Zavezniki in rešitelji 2. sv. vojne. učimo se samo, kako so jim naši dedi pa babice rožce metal na sprejemih pa ko so nam nazaj pošiljali kolaborante da smo jih lahko v jame zmetal 😆

Bodo punce ki imajo otroke v oš povedale iz prve roke, ampak sem skoraj prepričana, da se vse to učijo. Vprašanje pa je, kaj se dejansko naučijo. Ampak to je bil in bo vedno problem.

Tole sem našla http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20VI-2/PRISPEVKIVI-2.pdf http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20VI-2/PRISPEVKIVI-2.pdf

Torej ste cisto presaltali na ameriski sistem izobrazevanja. Osnove matematike, branje, racunanje in nekaj malega, kar je v interesu biznisa in politikee. V solo posljejo pametne in radovedne 5-letnike, ven dobijo butaste 18-letnike. Skoda, da greste po tukajsnjih stopinjah.

Edin svetel preblisk v izobrazevanju tu (ZDA in Kanada sta podoben smorn), je bil tam okoli 1960 - 65, ko je Sovjetska zveza zacela z vesoljskimi poleti (Vostok, gagarin, Terjeskova, Lajka...) in Americani niso hoteli zaostajati, pa so hitro cranked up slski program, potem je pa hitro vse zamrlo, ces, da sola prevec zahteva od otrok.

Jaz pa pravim, ce so sposobni memorizirati, kateri vse naslove kaknsega 🤐 ali vse filme in moze kaksne igralke in vse znamke njenih licil, so sposobni tudi nastudirati kaj uporabnega.

89, pa si vseeno dobil/a nekaj poučnega. Si se že odločil/a kaj si, fantek ali punčka?

Tale cvek je pa res neverjeten. Band je glasbena skupina, meni so se pa zvezdice izpisale. A je to tudi tabu beseda?

Fiddle, kaj pa primerjava med ameriškim in kanadskim šolskim sistemom? Če pa vključiš še Slovenijo, bi bilo pa več kot super.
hvala!

Ne še, se moram še odločiti 😆

Samo da nisi Indijanec 😉

Bom, ampak en dug da, zdajle se ze en cas spravljam na vrt, pa odlasam zaradi komarjev. Temu vremenu se je cisto zmesalo.

V tvojem linku, je kar velik casovni razpon v programu za osmi razred, od prekolumbijskih casov do zacetka 20. stoletja, kar pomeni, da se ne morejo posvetiti nicemur, ampak le par besed vsaki stvari, zato ni cudno, da nic ne vejo.

Tisto kar sem našla je povzetek nekaj prispevkov študentov 4. letnika pedagoške smeri na Filozofski fakulteti, predvidevam da iz smeri zgodovina, in zdelo se mi je, da obstaja navezava na učni program.
Se bo našla kakšna mama, ki bo pogledala v učbenike.
Je toliko komarjev zaradi morebitne mile zime?

Če me spomin ne vara smo se pri zgodovini učili od nastanka življenja na zemlji in po stoletjih do sedanjega časa, obdobje rimskega cesarstva, srednji vek, naselitev slovanov v sedanji prostor , prva svetovna, druga svetovna itd za razliko od ameriškega in verjetno tudi kanadskega takratnega učenca smo obvladali zemljevid sveta in večina tudi danes ve kje je kakšna država v svetu pa naj bo v aziji, afriki, evropi ili pa kjerkoli na zemeljski obli , mislim da pred 20 leti sem gledal nek dokumentarec o geografskem znanji američanov in so se tudi avtorji dobesedno delali norca iz njih, več kot 40% jih je trdilo, da sta severna in južna amerika ena država, tudi eden ni znal našteti vseh držav ZDA kje so posamezne države v evropi skoraj nihče ni vedel o Mađarski, Albaniji, Turčiji , Portugalski, Holandiji se jim tud sanjal ni kje so , je pa večina vedela za Pariz, London , Rim in tudi Berlin jim je bil znan, o skandinavskih državah niso imeli pojma o ostalem delu sveta skoraj niso vedeli nič, na koncu je komentator rekel, popolnoma zgrešen učni sistem zaradi katerega povprečen američan pozna zgolj kraj kjer živi s širšo okolico v najboljšem primeru zvezno državo kjer živi.

eh, VN, to je bilo v naših časih, ko smo še na tablice s kamenčki pisali 🙂
pa tablice niso bile Samsung 🙂

Sicer ne ravno na tablice, pero pa tintnik, ki je bil v mizi to pa smo uporabljal in tršica je s tisto veliko steklenico dolivala tinto v tiste posodice, se spomnim prvih kulijev in prepovedi pisanja s njimi ker so kvarili lepopisje .

No ja, mi smo imeli že nalivnike na bombice (vsi so puščali), pa s kulijem v prvem razredu menda tudi nismo smeli pisati. Kljub temu pišem hujše kot kura.

Kakšne bombice, lesen držalo na koncu pero, ki si ga lahko menjal ta peresa so prodajal v škatlicah mislim da po 20 kosov v škatlici, zgledalo je tako kot tole spodaj samo ta je že bolj sofisticiran in lep običajno je bil okrogel kos lesa rjave barve in spodaj kovinski obroček kamor si porinil med obroček in les pero, potem si to vsakič namočil v tintnik in pisal, to da si mel vse prste modre od tinte ni da bi govoril 😛 http://www.bead.si/media/catalog/product/cache/1/small_image/295x295/9df78eab33525d08d6e5fb8d27136e95/p/e/pero.jpg

Hja, ampak veš, da smo mi v srednji šoli še imeli stare mize, tiste z luknjo za tintnik. Pa vsake toliko se je pod kom stol zrušil.
Pravi texas tista šola, mi pa tudi 🙂