☕ 2015 posvečeno - destigmatizacija duševnih motenj!

tole ma naša redna, jbg

Point ni samo v nekem f. uporabniku, bistvo tiči tudi v dejstvu, da duševna motnja ne izbira in čisto vsak posameznik lahko (in dejansko tudi) doživi bližnjo srečenje z neko motnjo.

Psihotična epizoda - kakor jo doživi posameznik http://www.youtube.com/watch?v=$1

Zanimivo!

jah jbg to mam jst... ampak jst dvomim da bo kadarkoli nehala stigmatizacija. preveč neumno zgleda ko imamo psihoze. zato se pa ljudje norca delsjo 🙁

Še ena simulacija http://www.youtube.com/watch?v=$1

Pri tebi ni težava v shizofreniji ampak v tem, da imaš hudičev karakter.

Če smem vprašati, kaj dejansko je tista "tvoja" motnja, ki je ta tvoja spremljevalka? In kako se izraža v življenju? Kdaj si jo prvič doživela? Razumem, če je vse skupaj preveč direktno in če nočeš odgovoriti, ti ni potrebno, niti nisi primorana.

jah prvič sm dožvela 2008 psihozo. Mislna sem da imam kamero v stanovanju da me snemajo da me lovijo da ma zasledujejo.. grozno je blo.
Na vsake tok časa me prime da spet mislm kej tazga pol pa mine... ker jemljem zdravila.

Kakšna vrste psihoze pa? Kolikor te bere imam občutek, da imaš pogosto manična obdobja - kar je samo moje mnenje in ni nujno, da imam prav, niti se ne domišljam, ker nisem ne ekspert, ampak samo en radovednež.

ma ne to folk misli da sm bipolarc pa manična pa nevem kaj niti podrazno. To je moj karakter mal hiperaktivna sem 🙂
Ampak imam paranoidno shizofrenijo. Jemljem zato močne antipsihotike. Moja psihoza je bla pač shizofrena. Imaš tud klasične navadne psihoze ampak moja je bila diagnozirana s shizofrenijo. na žalost 🙁

Poznam nekaj oseb, ki tudi so zboleli in kar je fascinantno zanimivo (v vsej svoji patologiji), da se je jim je bolezen začela s travmatičnim dogodkom - zlorabo (psihično, fizično,). Na splohšno tudi berem, da več ali manj je bil vedno nek zunanji razlog za notranji nemir. Večinoma kot posledica nasilja v obdobju mladosti.

Spet, morda bo zvenelo zelo osebno, samo vprašat te bi želel, če misliš, da je kakšen poseben vzrok zakaj je do dotične, prve, psihoze prišlo?

jst mislim da pri meni ne. Nisem imela nobenih travmatičnih dogodkov,normalno sem preživljala mladost.
Pri meni ni bilo travm.

"moja mami tudi žvi v Ljubljani. ampak me ne mara. jst sm šla k fotru žvet. mat me ne mara že od nekdaj." To ne spada v tramatično izkušnjo?

Redna isto zdaj mislis da te forum rabi in si najboljsa in vse drzis pokoncu...to ni res in mogoce je to zgolj poslabsanje bolezni.vpras mal psihiatrino o tem.

tle nismo rešitelji psiho b olnikov pejt na drug forum

Še vedno si precej manj stigmatizirana kot recimo narkomani ali zelo revni ljudje. Si pa nekako tako stigmatizirana kot recimo bolniki z rakom in precej manj kot bolniki, ki imajo AIDS.

redna ti maš gnil in pokvarjen karakter, to nima ničesar z boleznijo.

Redna ti maš karakter nula njente,za poscat sej veš.

hahaha ajana tabletah sm kere pa mam,da bi jst vedla nobene edin kakšen lekadol po potrebi.Redno žalim če ona mene napade drgsč me pa ne zanima sej je drugih dost k jo napadajo.

ene nove maš gita sam ti si še pasja zravn,

gita a ti si tudi tako hrano videla da je strupena? A tableti ti zdej pomagajo da ne vidiš več take hrane,

hahahhahaaahha za crknt ste hahhahahaaaaaan ne boste mi pršli do živga ne neee

loooool 😆DDD

kj je smešnno tebi saj gita je bolana z isto bolnzijo kot redna sam da se smeji redni sama pa je ista , kaj je tu smešnega

jaz tudi ščijem v gate, za poscatsem,zato dejte še mal zbirat zame

a več vas ščije , kdo redna pa gita pa kdo še

ko bos scala nepokretna v plenico ali kahlo kje v bolnici takrat se spomni na tole svoje norcevanje...

nepokretnih na tem forumu ni to je tema o psiho boleznih in scanju

Tebi ni pomoči.

Se ne strinjam, ker menim, da so vsa ta področja, ki si jih naštel (razen 1) v svojem polju stigmatizacije, ki je ni moč dati koš: manj, več. In od kdaj so bolniki z rakom stimatizirani?

Ja ja itak vse skupine so enako stigmatizirane in ljudje to upoštevajo.

Ne - ravno to je problem, vsaka stigma je za vsakega posameznika - ker doživlja stvari skozi prizmu lastne esence - unikatna. Že ena bipolarna motnja ozrioma izkustvo le-te ni nekaj kar bi se lahko primerjalo z eno "besedno zvezo". Ne moremo reči, da je enako, ampak posebno za vsakega posameznika posebaj.

Se popravljam vse skupine niso enako stigmatizirane in ljudje to močno upoštevajo. Od kdaj so bolniki z rakom stigmatizirani? Pojdi v kako skupino ljudi in povej, da imaš raka pa boš videla kako boš stigmatizirana. V trenutku.

Sprašujem zaradi osebnih izkušenj in ni bilo občutka, da bi bila stigmatizacija prisotna. Negativno nikakor ne. Bolj je prevladoval občutek nemoči, morda vsiljive zaskrbljenosti.

To se strinjam, da vsak svojo stigmatizacijo doživlja na svoj način. Vseeno je vsem skupno, da ljudje z njimi ne želijo imeti stikov.

To ni stigmatizacija?

Samo, če tako pomisliš je dovolj ena manjša nesreča in sam lahko padeš v brezno. Lahko je nedolžna poškodba glave, lahko je zloraba, lahko izguba službe, mobing, zloraba drog. Malce sočutja še nobene osebe ni ubilo.

Morda, če bi opredelil kot osebno - notranjo - stigmatizacijo, ne pa kot posledico zunanjega dejavnika. Čeprav, če stopim korak nazaj, je veliko primerov, ko bolnik postane breme družini in se ga poskušajo losati - sploh starejše osebe in jih strpajo v dom za ostarele. Imaš prav, po svoje.