V začetku leta 1914 so se znani Slovenci zbrali v Ljubljani in sestavili spomenico, ki so jo poslali papežu in v njej protestirali proti temu, da bi kak del slovenske dežele prišel pod Italijo in poudarili, da je želja vseh Slovencev, da ostanejo skupaj v isti državi.
Prva svetovna vojna je povzročila lakoto, zato so od 22. aprila do 24. aprila 1918 demonstrirale lačne žene in otroci. Zbralo se jih je 5000 in oblast je nad ženske in otroke poslala vojake, ki pa niso hoteli streljati nanje.
Septembra 1918 je lakota ponovno sprožila demonstracije. Lačni so se zbrali malo po polnoči pred cerkvijo svetega Jožefa v Ljubljani, kjer je bilo skladišče mestne aprovizacije. Tu so čakali do jutra v upanju, da bodo dobili nekaj živil za skromen obrok.
Lakota je tudi povzročila romanje meščanov na deželo, kjer so menjavali tobak, petrolej, sladkor in usnje za fižol, mast, moko in kašo. Ker je bilo vse več prekupčevanja so v Ljubljani organizirali policijsko službo za iskanje skritih zalog.
Avstro-Ogrska je oktobra 1918 antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra 1918 zahteval brezpogojno samoodločbo.
29. oktobra 1918 je nastala konfederalna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na Kongresnem trgu so ob ustanovitvi pripravili zborovanje, kjer se je zbralo 60.000 ljudi in na balkonu deželnega dvorca razglasili nacionalno osvoboditev in ustanovitev nove države.
31. oktobra 1918 je Maribor oznanil, da se bo priključil novi republiki Avstriji. Istega dne je bilo v Ljubljani ustanovljeno predsedstvo Narodne vlade za Slovenijo, ki je razglasilo mobilizacijo za vse moške stare od 18 do 40 let. V Ljubljani so zbrali malo vojakov, zato je ljubljanska vlada začela pogovore s celovško vlado.
1. novembra 1918 je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu podelil poveljstvo na slovenskem Štajerskem. Istega dne se je Trst razglasil za samostojno mesto in zaprosil Antanto, naj zasede mesto in ohrani red. Ker ljubljanska vlada ni reagirala proti Italijanom v Trstu so Italijani prodirali proti Ljubljani in tako je močna italijanska izvidnica 16. novembra 1918 prišla do Ljubljane.
19. novembra 1918 je ljubljanska vlada dobila predlog dalmatinske vlade za začasno ureditev nove države, ki je sprožil razprave o tem ali naj bo nova država republika ali monarhija.
22. novembra je nova Država Slovencev, Hrvatov in Srbov kapitulirala. Vse pokrajinske vlade so odstopile in oblast prenesle v Beograd.
23. novembra 1918 so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.
1. decembra 1918 so Hrvati in Srbi v Beogradu sprejeli odločitev in razglasili Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
22. decembra 1918 je v Ljubljano prišel prvi oddelek okupatorske srbske vojske.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.01.2017 ob 13:13
Prva svetovna vojna je povzročila lakoto, zato so od 22. aprila do 24. aprila 1918 demonstrirale lačne žene in otroci. Zbralo se jih je 5000 in oblast je nad ženske in otroke poslala vojake, ki pa niso hoteli streljati nanje.
Septembra 1918 je lakota ponovno sprožila demonstracije. Lačni so se zbrali malo po polnoči pred cerkvijo svetega Jožefa v Ljubljani, kjer je bilo skladišče mestne aprovizacije. Tu so čakali do jutra v upanju, da bodo dobili nekaj živil za skromen obrok.
Lakota je tudi povzročila romanje meščanov na deželo, kjer so menjavali tobak, petrolej, sladkor in usnje za fižol, mast, moko in kašo. Ker je bilo vse več prekupčevanja so v Ljubljani organizirali policijsko službo za iskanje skritih zalog.
https://c2.staticflickr.com/2/1602/24930046212_0e0141e7ca_z.jpg
Avstro-Ogrska je oktobra 1918 antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra 1918 zahteval brezpogojno samoodločbo.
29. oktobra 1918 je nastala konfederalna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na Kongresnem trgu so ob ustanovitvi pripravili zborovanje, kjer se je zbralo 60.000 ljudi in na balkonu deželnega dvorca razglasili nacionalno osvoboditev in ustanovitev nove države.
31. oktobra 1918 je Maribor oznanil, da se bo priključil novi republiki Avstriji. Istega dne je bilo v Ljubljani ustanovljeno predsedstvo Narodne vlade za Slovenijo, ki je razglasilo mobilizacijo za vse moške stare od 18 do 40 let. V Ljubljani so zbrali malo vojakov, zato je ljubljanska vlada začela pogovore s celovško vlado.
1. novembra 1918 je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu podelil poveljstvo na slovenskem Štajerskem. Istega dne se je Trst razglasil za samostojno mesto in zaprosil Antanto, naj zasede mesto in ohrani red. Ker ljubljanska vlada ni reagirala proti Italijanom v Trstu so Italijani prodirali proti Ljubljani in tako je močna italijanska izvidnica 16. novembra 1918 prišla do Ljubljane.
19. novembra 1918 je ljubljanska vlada dobila predlog dalmatinske vlade za začasno ureditev nove države, ki je sprožil razprave o tem ali naj bo nova država republika ali monarhija.
22. novembra je nova Država Slovencev, Hrvatov in Srbov kapitulirala. Vse pokrajinske vlade so odstopile in oblast prenesle v Beograd.
23. novembra 1918 so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.
1. decembra 1918 so Hrvati in Srbi v Beogradu sprejeli odločitev in razglasili Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
22. decembra 1918 je v Ljubljano prišel prvi oddelek okupatorske srbske vojske.