Haasberg je slovel kot lovski dvorec.
Za kneze je lov pomenil razvedrilo, rekreacija, užitek in posel.
Imeli so radi živali.
Iz gozda so črpali moč in energijo za svoje dosežke.
Na lov so vabili ljudi, ki bi jim predvsem prinesli koristi.
Po revoluciji leta 1848 so ljudje prišli do orožja.
Začeli so se množični pogoni na divjad.
Sodelovale so cele vasi.
V Ljubljano je prihajalo meso, ki so ga prodajali po nizkih cenah.
1852
Cesar je izdal lovski patent.
Graščaki so skušali obnoviti red, vendar se je uničevanje divjadi kljub temu nadaljevalo.
V 20 letih so bili iz naših krajev iztrebljeni jeleni, divji prašiči in risi.
Močno se je skrčil tudi stalež medvedov, volkov in srnjadi.
1864
V okolici Haasberga so opazili 7 medvedov.
Na povabilo kneza je na medvedji lov na Javornik prišel cesar Franc Jožef I.
Zaradi nujnih opravkov na Dunaju je cesar prišel šele tretji dan.
V tem času so nalivi raztopili sneg in izbrisali sledi za sedmimi medvedi, ki so se poskrili po brlogih.
Cesar je bil užaljen in ni kneze nikoli več povabil na cesarski lov na gamse.
Pred tem so bili knezi vabljeni vsako leto.
1870
Nov lovski zakon je določal, da smejo na svojem svetu loviti le tisti, ki imajo v lasti večje količine strnjenega zemljišča, ostala zemljišča pa so se združila v lovišča, ki so bila oddana v zakup na javni dražbi.
Pojavil se je dominalni sistem.
Bogati so lahko z močjo in denarjem, ki ga kmetje in delavci niso imeli, zadržali tudi zakupna lovišča.
Ker je bil legalni lov na ta način tako rekoč onemogočen, je prihajalo do divjega lova, ki pa ni več ogrožal obstoja živali.
Število lovskih upravičencev je padlo.
Večina posestnikov je svoj denar namenila obnovi opuščenih lovišč in zaploditvi iztrebljene divjadi.
Knezi so najraje lovili okoli Predjame, na Javorniku, na Hrušici in okoli Logatca.
Z razdelitvijo gozdov so se prebivalci vasi začeli boriti za pravice do lastnih lovišč.
Prvi so to pravico dosegli vaščani Studenega po pravni poti.
A kmalu jih je premamila želja po denarju.
Lovišče so vrnili knezu, ki jim je odslej plačeval letno najemnino.
1895
Knezi so zgradili oboro za jelene.
Prve jelene so dobili iz Karpatov.
Gojitev v obori v Planini ni dobro napredovala.
1899
Po zgledu knezov so poskusili še gospodje Snežniški.
Knezi so jim odstopili dve košuti in enega jelena.
Tako so se jeleni spet vrnili v naše kraje.
1904
Knezi so spet poskusili z jeleni, tokrat iz Avstrije.
Ko so jim jeleni iz obore ušli, so jo podrli in niso več poskusili.
Ko so se pozneje pojavili jeleni iz Snežnika v javorniških gozdovih, so knezi te predele zaščitili in jelenom zagotovili miren in varen dom.
Jeleni so se tu ustalili in prvega jelena so knezi uplenili šele leta 1934.
O "raubšicarjih" sem mnogo slišal in prebral, po tem ko so jih začela oblast preganjati, so hodili na lov na zelo odmaknjene, izredno težko dostopne predele. Ne podpiram sicer lova, a razumem pogoje v katerih je nastajal raubšic.
Kar pa se tiče jelenov, na večer nekaj dni nazaj sem videl tri sila mogočne tik ob cesti, z rogovjem izjemnih dimenzij.
Haasberg je slovel kot lovski dvorec.
1864
V okolici Haasberga so opazili 7 medvedov.
Na povabilo kneza je na medvedji lov na Javornik prišel cesar Franc Jožef I.
Zaradi nujnih opravkov na Dunaju je cesar prišel šele tretji dan.
V tem času so nalivi raztopili sneg in izbrisali sledi za sedmimi medvedi, ki so se poskrili po brlogih.
Cesar je bil užaljen in ni kneze nikoli več povabil na cesarski lov na gamse.
Pred tem so bili knezi vabljeni vsako leto.
A se samo meni zdi sa je bil cesar po svojem obnašanju na ravni razvajenega paglavca?
O "raubšicarjih" sem mnogo slišal in prebral, po tem ko so jih začela oblast preganjati, so hodili na lov na zelo odmaknjene, izredno težko dostopne predele. Ne podpiram sicer lova, a razumem pogoje v katerih je nastajal raubšic.
Kar pa se tiče jelenov, na večer nekaj dni nazaj sem videl tri sila mogočne tik ob cesti, z rogovjem izjemnih dimenzij.
Tud jst enega kapitalca na cesti Hočevje- Dobro polje.
O "raubšicarjih" sem mnogo slišal in prebral, po tem ko so jih začela oblast preganjati, so hodili na lov na zelo odmaknjene, izredno težko dostopne predele. Ne podpiram sicer lova, a razumem pogoje v katerih je nastajal raubšic.
Kar pa se tiče jelenov, na večer nekaj dni nazaj sem videl tri sila mogočne tik ob cesti, z rogovjem izjemnih dimenzij.
Tud jst enega kapitalca na cesti Hočevje- Dobro polje.
Auč. Ti kasko, on pa k higijenikom.
A moraš?? 😛 😆
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
25.11.2017 ob 11:01
Za kneze je lov pomenil razvedrilo, rekreacija, užitek in posel.
Imeli so radi živali.
Iz gozda so črpali moč in energijo za svoje dosežke.
Na lov so vabili ljudi, ki bi jim predvsem prinesli koristi.
Po revoluciji leta 1848 so ljudje prišli do orožja.
Začeli so se množični pogoni na divjad.
Sodelovale so cele vasi.
V Ljubljano je prihajalo meso, ki so ga prodajali po nizkih cenah.
1852
Cesar je izdal lovski patent.
Graščaki so skušali obnoviti red, vendar se je uničevanje divjadi kljub temu nadaljevalo.
V 20 letih so bili iz naših krajev iztrebljeni jeleni, divji prašiči in risi.
Močno se je skrčil tudi stalež medvedov, volkov in srnjadi.
1864
V okolici Haasberga so opazili 7 medvedov.
Na povabilo kneza je na medvedji lov na Javornik prišel cesar Franc Jožef I.
Zaradi nujnih opravkov na Dunaju je cesar prišel šele tretji dan.
V tem času so nalivi raztopili sneg in izbrisali sledi za sedmimi medvedi, ki so se poskrili po brlogih.
Cesar je bil užaljen in ni kneze nikoli več povabil na cesarski lov na gamse.
Pred tem so bili knezi vabljeni vsako leto.
1870
Nov lovski zakon je določal, da smejo na svojem svetu loviti le tisti, ki imajo v lasti večje količine strnjenega zemljišča, ostala zemljišča pa so se združila v lovišča, ki so bila oddana v zakup na javni dražbi.
Pojavil se je dominalni sistem.
Bogati so lahko z močjo in denarjem, ki ga kmetje in delavci niso imeli, zadržali tudi zakupna lovišča.
Ker je bil legalni lov na ta način tako rekoč onemogočen, je prihajalo do divjega lova, ki pa ni več ogrožal obstoja živali.
Število lovskih upravičencev je padlo.
Večina posestnikov je svoj denar namenila obnovi opuščenih lovišč in zaploditvi iztrebljene divjadi.
Knezi so najraje lovili okoli Predjame, na Javorniku, na Hrušici in okoli Logatca.
Z razdelitvijo gozdov so se prebivalci vasi začeli boriti za pravice do lastnih lovišč.
Prvi so to pravico dosegli vaščani Studenega po pravni poti.
A kmalu jih je premamila želja po denarju.
Lovišče so vrnili knezu, ki jim je odslej plačeval letno najemnino.
1895
Knezi so zgradili oboro za jelene.
Prve jelene so dobili iz Karpatov.
Gojitev v obori v Planini ni dobro napredovala.
1899
Po zgledu knezov so poskusili še gospodje Snežniški.
Knezi so jim odstopili dve košuti in enega jelena.
Tako so se jeleni spet vrnili v naše kraje.
1904
Knezi so spet poskusili z jeleni, tokrat iz Avstrije.
Ko so jim jeleni iz obore ušli, so jo podrli in niso več poskusili.
Ko so se pozneje pojavili jeleni iz Snežnika v javorniških gozdovih, so knezi te predele zaščitili in jelenom zagotovili miren in varen dom.
Jeleni so se tu ustalili in prvega jelena so knezi uplenili šele leta 1934.