Ene nore sanje. Bili smo V Ljubljani na tistem trgu med Tromostovjem, Stritarjevo na eni strani in stolnico in trznico na drugi strani. Ogromno ljudi, clovek pri cloveku. Naenkrat so zaceli govorili nekaj o vojni in nekdo je zavpil, naj se pomikamo proti Tromostovju. Nastala je panika. Vsak je bezal po svoje in v tisti mnozici sem ostala nazaj za nasimi, se trudila priti do njih, a mi ni uspelo, ker je bilo prevec ljudi, Tako nas je ostala majhna skupina zadaj. Bilo nas je nekaj sto ali par tisoc. Prosila sem ljudi, naj me spustijo do nasih, a me niso spustili naprej. Kar naenkrat smo se znasli na obrezju neke velike reke. Mogoce je bilo tudi morje ali jezero, ker se nasprotnega brega ni videlo. Videlo se je le meglo nad vodo. Kam je sla vecina ljudi in z njimi nasi, ne vem. Kar izginili so. Mi smo domnevali, da so na drugi strani vode.
Na bregu reke smo nekaj casa stali, sedeli. Bili smo na levem bregu te reke. Tam je bila tudi kot ena majhna stojnica kot lesena lopa, kjer si lahko kupil kaksen sendvic in kaj za popit. Cez dolgo casa ali nekaj dni (cas ni bil jasen) je nekdo zavpil, Lejte, gor so ze! in res, visje ob reki se je videla temna lisa, kjer so bili zdaj vojaki. Mi nismo mogli nazaj, pred nami je bila voda, zato smo bili ujeti. Ne vem, koliko casa smo bili tam. Potem je vzdolz vode prikorakala komandantka vojske. Ja, bila je zenska.
Oblecena je bila v triko z dolgimi rokavi in do gleznjev, zgledalo je kot kak telovadni dres. Barva se je prelivala iz bele v svetlejso modro. Na glavi je imela neko okrasje, ki je zgledalo se najbolj kot pokrivala s perjem, ki so jih nosile zenske okoli leta 1800. Hodila je kot manekenka na modni brvi in hkrati mahala z zlato sabljo, ki jo je drzala v levi roki. Nasa skupina se je zacela v strahu ritensko umikati. Potem se je komandantka ustavila in zacela vpiti. Vpila je v hrvascini, od vseh jezikov tega sveta, tako da sem jo samo na pol razumela. Zdaj ne vem vec, kaj je vpila. Mi smo bili vsi tiho kot miske. V ozadju je med njenim vpitjem za njo prisla njena vojska. In potem je bilo teh norih sanj konec. Skoraj tresla sem se od groze, ko sem se zbudila.
Zanima me, kaj te sanje pomenijo. Koga bi simbolizirala ta zenska, kaj pomenijo modra in bela barva, njeno nenavadno pokrivalo, reka, oziroma morje. Kaj pomenijo sanje? Ali res napovedujejo vojno ali imajo vojaki kaksen drug pomen?
Sem malo prebrala. Ze samo vojaki pomenijo razlicne stvari. Modra borva pomeni nasprotje vojakov, a jo nosi komandantka. Mogoce se bo oglasil kdo, ki zna vse skupaj povezati v smiselno celoto.
Vso mladost sem imel sanje, da se z letalom povzpenjam visoko, visoko, v modro nebo, s kljunom naprej. Potem padec in prebujanje. Tudi dvigalo, ki se izstreli preko zadnjega nadstropja v nebo. Potem prebujanje. Zadnja desetletja teh sanj ni več. Ni čudno, da nisem več diht.
No, jaz v duso ne verjamem, ampak me vseeno zanima, kako se je od tebe prisla dusa poslovit.
Se pa spomnim, ko smo v sorodstvu imeli serijo smrti, je ena roleta sama od sebe skakala gor. Tista nasa roleta je postala zato prav slavna znotraj sorodstva.
Potem vec let nic in je spet skocila in je bila spet smrt.Pred smrtmi bliznjih sem imela sanje, da letim z letalom, ali da sem zamudila letalo in potem tecem, letim s taksijem ali letam po letaliskih halah, da bi ujela letalo. Po vec smrtih, ki so se zgodile po takih sanjah, me je bilo ze groza takih sanj. Po veliko letih sem imela spet take sanje pred nekaj tedni. Ampak imela sem jih samo enkrat, tako da je bilo lahko samo nakljucje.
Ko sem bila otrok, je ena soseda trdila, da pred smrtjo bodoce pokojnike vidi v oknu. Lahko je samo nakladala, ne vem.
In ena mamina prijateljica je razlagala, kako je v sanjah prisel njen pokojni moz in ji rekel, da je sina imela dovolj dolgo zase, da zdaj ga bo pa se on imel. O sanjah je povedala samo nasi mami. Je rekla, da drugim ne pove, da je ne bi imeli za noro. In cez kaksen dan se je zgodilo. Proti veceru se je sin, takrat star 19 let, peljal s tremi prijatelji po petega fanta, da bodo sli skupaj v kino. Pripeljal je iz stranske ceste na glavno cesto, ocitno izsilil - tega policija njegovi mami ni nikoli povedala, Vsi fantje v avtu so bili mrtvi.
Tole z roleto verjamem. Bil sem star 30 let, ko je umrla babica. Nikoli nisem verjel v takšne stvari, ko je neko noč po polnoči močno udarilo po takrat še leseni zunanji roleti, V prvem nadstropju hiše. Zjutraj pride novica, da se je babica poslovila malo po polnoči.
Takrat sem začel verjeti.
Sodelavec sedi v pisarni, kramlja z vzdrževalcem stavbe, žal že pokojnim, ko nenadoma pade ura s stene. Vzdrževalec, starejši možak pred upokojitvijo pripomni..." Nekdo v tvoji hiši se k.u.r.b.a." Točno s temi besedami. Sodelavec se smeji, šala mala.
Čez pol leta sta se ločevala z ženo, že nekaj časa je imela ljubimca.
No, jaz v duso ne verjamem, ampak me vseeno zanima, kako se je od tebe prisla dusa poslovit.
Se pa spomnim, ko smo v sorodstvu imeli serijo smrti, je ena roleta sama od sebe skakala gor. Tista nasa roleta je postala zato prav slavna znotraj sorodstva.
Potem vec let nic in je spet skocila in je bila spet smrt.Pred smrtmi bliznjih sem imela sanje, da letim z letalom, ali da sem zamudila letalo in potem tecem, letim s taksijem ali letam po letaliskih halah, da bi ujela letalo. Po vec smrtih, ki so se zgodile po takih sanjah, me je bilo ze groza takih sanj. Po veliko letih sem imela spet take sanje pred nekaj tedni. Ampak imela sem jih samo enkrat, tako da je bilo lahko samo nakljucje.
Ko sem bila otrok, je ena soseda trdila, da pred smrtjo bodoce pokojnike vidi v oknu. Lahko je samo nakladala, ne vem.
In ena mamina prijateljica je razlagala, kako je v sanjah prisel njen pokojni moz in ji rekel, da je sina imela dovolj dolgo zase, da zdaj ga bo pa se on imel. O sanjah je povedala samo nasi mami. Je rekla, da drugim ne pove, da je ne bi imeli za noro. In cez kaksen dan se je zgodilo. Proti veceru se je sin, takrat star 19 let, peljal s tremi prijatelji po petega fanta, da bodo sli skupaj v kino. Pripeljal je iz stranske ceste na glavno cesto, ocitno izsilil - tega policija njegovi mami ni nikoli povedala, Vsi fantje v avtu so bili mrtvi.
Dedek mi je umrl 2007, bil je takrat v bolnici. Jaz v 90% se sanj ne spomnim, ce imam sanje so vedno zelo mocne. Dedka sem v sanjah videla lezati na tleh, jaz sem ga opazovala in njegova dusa se je zacela dvigati iz telesa. Naslednje jutro, zjutraj so nas poklicali iz bolnice da je umrl ponoci.
Tole z roleto verjamem. Bil sem star 30 let, ko je umrla babica. Nikoli nisem verjel v takšne stvari, ko je neko noč po polnoči močno udarilo po takrat še leseni zunanji roleti, V prvem nadstropju hiše. Zjutraj pride novica, da se je babica poslovila malo po polnoči.
Takrat sem začel verjeti.
Sodelavec sedi v pisarni, kramlja z vzdrževalcem stavbe, žal že pokojnim, ko nenadoma pade ura s stene. Vzdrževalec, starejši možak pred upokojitvijo pripomni..." Nekdo v tvoji hiši se k.u.r.b.a." Točno s temi besedami. Sodelavec se smeji, šala mala.
Čez pol leta sta se ločevala z ženo, že nekaj časa je imela ljubimca.
Jaz tudi verjamem v te stvari. Od moje mami zlahta imajo ogromno zgodb na to temo.
Jaz sem jo dozivela 1x, bilo je grozljivo. Zbudim se sredi noci, bila sem budna ampak se nisem mogla premikati. Na prsih, vratu me je nekaj dusilo kot da me nekdo grabi za vrat, utez na prsih. V kotu sobe sem pa cutila neko prisotnost entitete, demona, vesoljca skratka vedela sem da je nekaj v sobi. In nisem mogla se postaviti pokonci in pogledati ker sem bila paralizirana. Nimam pojma koliko casa je paraliza trajala, mogoce 5 minut ali 5 ur. Samo ko sem iz tega stanja prisla ven, sem bila tako izcrpana. Grozno je bilo.
Bilo je kot v filmu, tako potrojila se je, tezko opisem. Izgledal je kot on, telo obleceno v obicajna oblacila ki jih je nosil doma, samo megleno telo je bilo videti ko se je dvigal iz fizicnega telesa v lezecem polozaju, fizicna oblika je bila samo se kot meglica skoraj.
Jaz sem jo dozivela 1x, bilo je grozljivo. Zbudim se sredi noci, bila sem budna ampak se nisem mogla premikati. Na prsih, vratu me je nekaj dusilo kot da me nekdo grabi za vrat, utez na prsih. V kotu sobe sem pa cutila neko prisotnost entitete, demona, vesoljca skratka vedela sem da je nekaj v sobi. In nisem mogla se postaviti pokonci in pogledati ker sem bila paralizirana. Nimam pojma koliko casa je paraliza trajala, mogoce 5 minut ali 5 ur. Samo ko sem iz tega stanja prisla ven, sem bila tako izcrpana. Grozno je bilo.
Dostikrat v mlajsih letih. Zdaj ze dolgo ne vec. Podobno kot sanje z dvigalom, ki se ni ustavilo v najvisjem nadstropju. Grozljiv obcutek, ker ne mores nic. Kot da bi bil tetraplegig. Na sreco hitro mine.
Bilo je kot v filmu, tako potrojila se je, tezko opisem. Izgledal je kot on, telo obleceno v obicajna oblacila ki jih je nosil doma, samo megleno telo je bilo videti ko se je dvigal iz fizicnega telesa v lezecem polozaju, fizicna oblika je bila samo se kot meglica skoraj.
Zanimivo. Predstavljala sem si, da ljudje, ki vidijo duso, vidijo majhno zareco kroglo, ki se dvigne iz telesa.
Bilo je kot v filmu, tako potrojila se je, tezko opisem. Izgledal je kot on, telo obleceno v obicajna oblacila ki jih je nosil doma, samo megleno telo je bilo videti ko se je dvigal iz fizicnega telesa v lezecem polozaju, fizicna oblika je bila samo se kot meglica skoraj.
Zanimivo. Predstavljala sem si, da ljudje, ki vidijo duso, vidijo majhno zareco kroglo, ki se dvigne iz telesa.
Pri vsakem je drugace. Dusa je tvoje vse, to je tvoja esenca. Eni lahko vidijo avro duse, lahko tudi vadis. Telo je itak samo kot astronavtska obleka, samo vozilo za duso.
Jaz sem jo dozivela 1x, bilo je grozljivo. Zbudim se sredi noci, bila sem budna ampak se nisem mogla premikati. Na prsih, vratu me je nekaj dusilo kot da me nekdo grabi za vrat, utez na prsih. V kotu sobe sem pa cutila neko prisotnost entitete, demona, vesoljca skratka vedela sem da je nekaj v sobi. In nisem mogla se postaviti pokonci in pogledati ker sem bila paralizirana. Nimam pojma koliko casa je paraliza trajala, mogoce 5 minut ali 5 ur. Samo ko sem iz tega stanja prisla ven, sem bila tako izcrpana. Grozno je bilo.
Dostikrat v mlajsih letih. Zdaj ze dolgo ne vec. Podobno kot sanje z dvigalom, ki se ni ustavilo v najvisjem nadstropju. Grozljiv obcutek, ker ne mores nic. Kot da bi bil tetraplegig. Na sreco hitro mine.
En moj kolega iz Slovenije je imel spalne paralize pogosto. Je zelo motece.
Bilo je kot v filmu, tako potrojila se je, tezko opisem. Izgledal je kot on, telo obleceno v obicajna oblacila ki jih je nosil doma, samo megleno telo je bilo videti ko se je dvigal iz fizicnega telesa v lezecem polozaju, fizicna oblika je bila samo se kot meglica skoraj.
22.03.2024 ob 16:43
Ene nore sanje. Bili smo V Ljubljani na tistem trgu med Tromostovjem, Stritarjevo na eni strani in stolnico in trznico na drugi strani. Ogromno ljudi, clovek pri cloveku. Naenkrat so zaceli govorili nekaj o vojni in nekdo je zavpil, naj se pomikamo proti Tromostovju. Nastala je panika. Vsak je bezal po svoje in v tisti mnozici sem ostala nazaj za nasimi, se trudila priti do njih, a mi ni uspelo, ker je bilo prevec ljudi, Tako nas je ostala majhna skupina zadaj. Bilo nas je nekaj sto ali par tisoc. Prosila sem ljudi, naj me spustijo do nasih, a me niso spustili naprej. Kar naenkrat smo se znasli na obrezju neke velike reke. Mogoce je bilo tudi morje ali jezero, ker se nasprotnega brega ni videlo. Videlo se je le meglo nad vodo. Kam je sla vecina ljudi in z njimi nasi, ne vem. Kar izginili so. Mi smo domnevali, da so na drugi strani vode.
Na bregu reke smo nekaj casa stali, sedeli. Bili smo na levem bregu te reke. Tam je bila tudi kot ena majhna stojnica kot lesena lopa, kjer si lahko kupil kaksen sendvic in kaj za popit. Cez dolgo casa ali nekaj dni (cas ni bil jasen) je nekdo zavpil, Lejte, gor so ze! in res, visje ob reki se je videla temna lisa, kjer so bili zdaj vojaki. Mi nismo mogli nazaj, pred nami je bila voda, zato smo bili ujeti. Ne vem, koliko casa smo bili tam. Potem je vzdolz vode prikorakala komandantka vojske. Ja, bila je zenska.
Oblecena je bila v triko z dolgimi rokavi in do gleznjev, zgledalo je kot kak telovadni dres. Barva se je prelivala iz bele v svetlejso modro. Na glavi je imela neko okrasje, ki je zgledalo se najbolj kot pokrivala s perjem, ki so jih nosile zenske okoli leta 1800. Hodila je kot manekenka na modni brvi in hkrati mahala z zlato sabljo, ki jo je drzala v levi roki. Nasa skupina se je zacela v strahu ritensko umikati. Potem se je komandantka ustavila in zacela vpiti. Vpila je v hrvascini, od vseh jezikov tega sveta, tako da sem jo samo na pol razumela. Zdaj ne vem vec, kaj je vpila. Mi smo bili vsi tiho kot miske. V ozadju je med njenim vpitjem za njo prisla njena vojska. In potem je bilo teh norih sanj konec. Skoraj tresla sem se od groze, ko sem se zbudila.
Zanima me, kaj te sanje pomenijo. Koga bi simbolizirala ta zenska, kaj pomenijo modra in bela barva, njeno nenavadno pokrivalo, reka, oziroma morje. Kaj pomenijo sanje? Ali res napovedujejo vojno ali imajo vojaki kaksen drug pomen?