☕ Zakaj mučite svoje majhne otroke celo dojenčke s potovanji - 2

@Danes

Točno tako in takšni neodgovorni starši bi se morali povprašati po zdravju. Njihovemu otroku v dobro, ne nam.
Najbolj me je pretreslo, ko sem junija meseca, na višini 2000 metrov, na snegu in v mocnem soncu, na hrbtu starša gledala kakšno leto dni starega otroka brez pokrivala. Lepo sem ju opozorila, pa sta rekla, da je vse ok.

@Ludakuča

Pretiravati pa res ni treba. Zakaj bi otrok junija potreboval pokrivalo? Cetudi na 2000 merih in na snegu? Je jokal, bil zaripel v obraz, opecen, ga je zeblo v glavo? Ena skrajnost je, da se otroke obravnava kot prtljago, druga je pa takale pretirana skrb, ko jih pri 15 stopinjah zavijate, kot da ste na severnem tecaju.

@Leska
Mogoče zaradi sonca? Ja, sonce v kombinaciji s snegom zelo hitro opeče, sploh otroško kožo.

Se kdo spomni, ko je par let nazaj, mogoče leto dni star otrok dobil hude ozebline, ker ga je oče na smučanju prevažal na hrbtu? Eni starši res pretiravajo in otroka vlačijo na najbolj neprimerna mesta. Važno jim je samo to, da oni niso za nič prikrajšani, tudi če se otrok zraven matra in nima nič od tega.

@Butasti starši

Svetloba se od snega odbija v obraz. Kako bo pokrivalo preprecilo opekline po obrazu? Pokrivalo gre cez lase, ne cez obraz.

@Leska pokrivalo je lahko tudi klobuček, ki meče senco na obraz. Sicer pa leto dni starega otroka res ni potrebno vlačiti po dvatisočakih. Kaj ima od tega? A majhen hrib ni dovolj za enoletnika?

@Leska

Si ti ze slišala kdaj za sončne opekline? Za moč visinskega sonca, ki se odbija od snega? Sploh pa pri nežni svetlopolti koži in čisto svetlimi kratkimi laski?? Tura je trajala v eno smer 2 uri, skupaj smo bili na vrhu. Torej, skupaj s povratkom najmanj 3 ure direktnega sonca.
Kako, pokrivalo s šilcem, manjka se danes izbire

@Butasti starši

Ja, ali pa klobuk. Prijazna mlada starša, nadobudna popotnika, severnjaka. Bog ve, kje vse sta v dobri veri vlačila to prekrasno dete.

@inšpektorica
Bravo, točno tako.

sončne opekline svoj vrhunec dosežejo 12 do 24 ur po izpostavljanju soncu.

Dajmo no naskicirat odboj in lom svetlobe, da bo bolj jasna pot zarkov od snega do obraza in vloga sildka na kapi.

@Leska
Ne pametuj. Dejstvo je, da bi otrok potreboval pokrivalo, sploh pa dvatisočak ni primeren za tako majhnega otroka. Eni ste res ubrisani.

@Butasti starši

Imaš prav.

Moji niso nič trpeli. Vsi so oboževali avione. Nismo pa hodili na potovanja, ampak obiskat stare starše, družino in prijatelje. Pač ne živimo vsi v isti vasi kot vsi naši. Nekateri imamo svoje ljudi na različnih kontinentih. In našim otrokom nič ne manjka. Še manj jih mučimo 🙂 In ja se spominjajo teh obiskov iz otroštva. Ne ko so bili eno leto stari, ampak tam pri treh in kasneje pa že. Imajo pa slike z ljudmi, ki jih že dolgo več ni. So bili v njihovih življenjih. Meni je bilo pač to pomembno.

Uf, slike ja...kakšna svetinja...naše smo tud tako hajkali, da ja ne bodo kaj prikrajšani v tekmovalnosti, kje je kdo bil.., ko so se tako vn metal kako je sošolka plavala z delfini v Dubaju ...tvoji so bli pa na hrvaški obali v kempu in prikoli ceu poletje ...naa, kaj boš , ko te premagajo ....hahahaha.
.Pa enkrat neki pospravlamo in glej čudo od slik ...In kaj povejo pol - ...jst se to nč ne spomnim , kje smo to ..., kdo je to na sliki...in te slike famozne, se nikoli ne pogledajo , pozabljeno v nekih škatlah, zabojih, kleteh ..., ne od slikanja šolskih razredov , rojstnih dni, morja, ...ne od svete valete , ne od zlate mature za ktero se zmeče tok keša ..., to je minilo že zdavnaj...
Treba živet tuki in zdaj, to edino šteje , ne od spominov po škatlah, se jih eni oklepajo kt klop, ki ti jih lahka poplava, požar uniči ali miši zgrizejo...

@Transilvanija

Slike z ljudmi. Z dedkom. Babi. In ostalimi.

Imaš pa resne probleme. Resne. Pa sumim da te niso po letalih in dopustih vlačili. In poglej rezultat.

In vsi ti neumorni popotniki z enim dojenckom v trebuhu in drugim na hrbtu, tretji pa že sam odzadaj leti, že cel mesec morijo vse okoli sebe, kako so letos dragi šolski zvezki🤣🤣🤣😇.

@od malega

kako veš, da je nekajmesečni otrok užival?

Dojenčka vzameš s seboj zato, ker ti zaradi otrok ni treba (ker v bistvu ne smeš) nehati živeti in imeti lastnih želja in ciljev, pač pa se moraš naučiti živeti in iti za svojimi cilji skupaj z dojenčkom. Mi smo z dojenčki vsako poletje prejadrali pol Jadrana. Zato, ker ponavadi dojenček ni edini otrok. In ker je imel trdno senco za spat, ko dojenček spi, lahko tudi mami zaplava in se igra z ostalimi otroki. Recimo.
Nismo pa nikoli šli z dojenčkom na letalo. Ker nam ni bilo treba, ker smo prilagodili želje. Če pa bi imeli npr. svojce v drugih državah (kar ima zdaj veliko ljudi), bi pa verjetno šli z letalom, da jih obiščemo, če ne bi šlo drugače.

Ničemur se ti ni treba odpovedati, če imaš majhne otroke. Ene stvari prilagodiš.
Vsi, ki ste se vsemu odpovedali zaradi otrok, ste tvegali, da boste na neki točki to otroku zamerili, učili svoje otroke, kako grozno se ti lajf spremeni, ko dobiš otroka (in jih sami ne bodo upali imeti), pa da se ne da uživati, ko imaš otroke (blazno škodljiva laž). Hkrati tvegate, da boste v otroka projecirali svoje cilje (kar je spet noro nezdravo) in ga čustveno bremenili za vse tisto, kar sami verjamete, da niste dosegli, ker ste dobili otorke.
Enim so pa otroci tudi izgovor, da se nikamor ne premaknejo, pa za tem skrivajo svojo škrtost, lenobo ali karkoli že. Ful zdravo, res. 😉

Naši so zrasli. Imamo ogromno lepih spominov s poti, ki smo jih skupaj prevandrali. V bistvu so bile vse poti zaradi njih še boljše. Enih stvari se ne spomnijo, enih se spomnijo samo starejši. Pa kaj. Imeli so lepo otroštvo in zadovoljne starše. Pogledajo fotografije in kaj vprašajo. Zdaj se potepajo sami. Včasih pa še vedno najamemo jadrnico in gremo skupaj po otokih, mestih in zalivih.