☕ Za fox - 2

Zakaj nekoga, ki se trudi da bi napredoval v življenju tolčete dol že vnaprej? Kaj vas matra? Zavist, ker si ona upa pri 33 ali kolikor jih pač ima, ve pa ne? Kaj vas tako zelo žre, da ji ne privoščite, da se pobere in gre naprej?

Njene ali tvoje? Si delala v Kanadi?

*

Moje izkušnje. Nikogar ne tolčem dol, želim ji, da uspe res, ampak ima vse predispozicije, da bo hudo razočarana! Malo realnega pogleda na delo z deviantnimi, ne bi škodilo, to pa povem kot strokovnjak. In ne ne bom odgovarjala na provokacije o tem, kaj delam.

Porajkel, kako je zdaj v Kanadi? Se je kaj spremenilo z novo vlado? Pa brexit, se pričakuje da bo kaj vplival na vas?

Kako veš, da bo delala ravno z deviantnimi? Zaenkrat še v šoli ni, ti pa že projiciraš 3 leta vnaprej. Lahko še meni poveš, kako mi bo šlo čez 3 leta? Lej, če bi ji ti res želela dobro in da ji uspe, ji ne bi pisala take grozilne komentarje, kako jo čaka grda streznitev, ampak bi ji napisala kakšen dober nasvet ali pa bi se vzdrzala komentarja in ji samo zazelela uspeh ali srečo. Sicer moj komentar ni bil samo za tebe, ampak za 75% tega foruma, ker vam očitno gre v nos, da si nekaj upa. Druge razlage ne vidim. Ne komentiram njenega karakterja, komentiram samo to, da se ženska trudi po svojih najboljših močeh, ve jo pa ponižujete.

*

Dober nick. S porajklom po hrtiši. 😛

*

*

*

*

A izpostavila misliš s slikcami? Zdaj vas je treba take častiti?
Naj poskusi, stara je več kot dovolj. Čeprav, če smem, meni je hecno, da v Sloveniji ni zmogla skup spraviti kaj veliko, zdaj pa take upa polaga na Kanado. Ampak naj, njeno življenje, njena stvar in konec koncev njen denar.

*

Hvala za tale zapis kdorkoli že si, ja mislim jst sem si zelo želela iti študirati že od nekdaj. In zaradi določenih težkih situacij nisem mogla iti takrat ko sem bila mlajša. V bistvu če zdaj pomislim za nazaj hvala bogu da je bilo tako, ker bi izbrala študij za katerega nisem bila 100% prepričana da je to moja strast in veselje. Se počasi odvija tako kot treba. In teli zadnji 2 leti sem res stoično vse prestala in garala ker je ta študij resnično moja strast. Vedno ko mi je bilo da bi vrgla puško v koruzo me je motiviral študij in vse kar je povezano z njim. Me boli recimo ko me tu nekatere ženske napadajo kot da sem luzer ali slaba. Tudi če je virtuala to boli, razne zbadljivke. Ne razumem zakaj!?! Vsi imamo svojo pot, eni dokončajo študij pred 25 letom, se poženijo, imajo otroke pa pride nekaj pri 40tih in je ločitev, so nesrečni v karieri karkoli že pride. Vsi živimo ta življenja po svojih najbojših močeh. Nobeden ni boljši/slabši in ne sme se primerjati nobenega ker ne vemo kaj je prava pot za to osebo.

*

https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/09/2e/a1/092ea15a8f07acd0bf1959d3dc6decb9.jpg

O kakšni sreči pa ti to?

Glej meni je tujina že od nekdaj všeč in se dobro počutim tam. Kot sem že napisala jaz sem bila 2x v Kanadi, sem se kar malo zaljubila v Kanado in prišla nazaj domov z željo da bi lahko tam ostala dalj časa. Oziroma ker mi je želja tudi študij se bo to sedaj odvilo. Jaz nikoli nisem nameravala ostati v Sloveniji na dolgi rok, ne vem še kaj bo prišlo na stara leta, nikoli ne reci nikoli kot pravijo. Ampak zaenkrat od kar sem bila otrok sem imela v sebi tujinotožje in zato so me tudi jeziki vedno tako privlačili. Vedela sem da če se naučim nemško že kot otrok da mi bo to nekoč, nekje pomagalo in mi je res. Mislim da teh služb v Avstriji ne bi tako hitro dobivala če ne bi znala nemščine.

*

Ahh prepozno ni za nikogar, vsak lahko spremeni karkoli želi kadarkoli seveda je pa treba delati na tem. Ja saj je šolski sistem bazira na papagajevstvu. Saj jaz jih precej poznam k so šli takoj po SŠ študirat in obžalujejo določeno smer, jim je žal in zdaj isto pri 30tih razmišljajo da bi spremenili kariero.

V glavnem jst mam že zdaj tremo, pač strah me je logično en dan sem dobro naslednji dan me kar malo panika popade. Bedno je sedaj ko ne delam, zdaj pridejo neki obiski tako da se bom malo zamotila da ne padem čisto v depresijo in paniko. Mislim da je normalno na nek način sem zelo čustvena ne maram sedaj čakati mi vsi pravijo da naj uživam zdajle še preden grem in enostavno ne morem, težko se umirim.

Mene pa zanima, Fox, a kot tujki bi ti dovolili delati v zaporih ali poboljševalnicah ipd? Ker kolikor je meni poznana ta scena, so take službe rezervirane strogo za državljane neke države.

*

Sama je napisala s kom si želi delati! Kar se pa tiče želeti ali ne želeti, nekomu sreče, pa samo to: pomagajoči poklici so poklici v katerih je največ izgorelosti na delovnem mestu in posledično tudi največ duševnih stisk, ki prerastejo v kakšne duševne bolezni, če niso pravočasno sanirane. Oseba, ki v neki temi pokaže osebnostno veliko nedozorelost, pa nikakor ni prava oseba za ta poklic, pa naj si bo njen namen še tako dober, ne bo sfolgala, zato naj se raje osebnostno pripravi, z opazovanjem sebe v določenih situacijah, kako reagira, kaj jo razjezi, razžalosti, kdaj se umakniti, kdaj je potrebno kritiko vzeti kot dobronamerno...... In na koncu, bolje ne pomagati, kot pa pomagati v smislu nekoga popraviti, da bo "normalen". Zgrešen pogled.

Ah Redna pri 35letih si že star, veliko hudih bolezni se začne. Ogromno je rakavih bolnic. Delam na onkološkem pa vem. Mlad si do 27 leta, potem paže greš v starost.

Saj dobiš že tako možnost za co-op da začneš delati že ko se šolaš. Ko pridobiš 2 letno diplomo si enakovreden drugim iskalcem zaposlitve in iščeš lahko, v primeru da že preko co-opa ne dobiš. To je še daleč zame zdaj..., tudi v primeru da ne bi dobila željene službe bi ti je dovoljeno delati karkoli v primeru zaprositve za PR. Lahko delam tudi v kuhinji če res ne bi dobila kaj boljšega samo da je full time job, da bom zaprosila za PR. Vmes pa iščeš kaj boljšega. Moj prijatelj je po študiju šel v Toronto ni imel sreče tam, šel nazaj v Windsor ker je rabil nujno denar se tam zaposlil v nekem call centru za ene pol leta, je pa potem dobil službo ki mu je všeč iz področja ki ga je študiral v kateri je še sedaj.

Pa ti dejansko znaš dovolj angleščine, da si sposobna študirati v tujem jeziku in se cele špehe literature učit na pamet? Take ljudi sem vedno RES občudovala. Sama sem med študijem preživela tri mesece na izmenjavi V Londonu. Pred tem sem morala narediti poseben test jezika (mislim da TOEFL?). Test naredila brez težav, moja ingliš je na visokem nivoju in v vsakodnevnem sporazumevanju nimam najmanjšega problema. Ampak tiste tri mesece sem skoraj crknila, hode težave sem imela s pomnenjem kupov in kupov literature v strokovni angleščini. Ni potica.

Sj sem po 3 mesecih konstantnega dela in zadnji mesec šepanja in huronskih bolečin išijasa delala kot sobarica, naslednji dan po izteku sezone sem pa šla ielts test pisat v Lj. Brez nekih priprav, sem dosegla stopnjo ki mi je omogočala vpis na ta študij, čeprav če bi imela čas za pripravo bi lahko se zelo dobro odrezala. Me je pa rešil pogovorni del kjer sem bila zelo dobra. Jaz vsak dan govorim po najmanj 2 uri angleško. Znam bolje angleško kot slovensko haha vsaj pogovorno, pri pisnem delu tudi nisem slaba nisem pa odlična.

Verjamem kako ti je bilo, brainstorming! Jaz sem bila vedno prvi teden obupno utrujena v Avstriji ker sem mogla zopet prešaltati na nemščino in možgani so iskali prave besede. Ker vmes med sezono že malo pozabiš ker nemško pa ne govorim vsak dan 🙂 Ja vem kako je to, tisto ko padeš v morje haha in traja nekaj časa, ampak saj potem padeš v jezik in sčasoma se sploh ne zavedaš da že tekoče govoriš.

*

*

Sem pripravljena na tisti šok najprej ko se morajo možgani zopet navaditi na pomnenje, na zicleder po domače. Ko pa to prebredeš pa mine, saj imam strast glede tega. Garala sem za to, vložila denar za to, tako da bom se že potrudila da bom sfurala. Sem pa kot že rečeno pripravljena da potica ne bo, nič ni potica 🙂 Potica je na konc ko te čaka za nagrado 🙂

*

Redna njihov šolski sistem je čisto drugačen kot naš. Jaz sem opazovala punco od svojega bratranca ko je zaključevala študij takrat ko sem bila tam. In imela je veliko projektov, izgleda bolj kot posel. Delaš za profesorje, za šolo lahko to možnost ti lahko dajo da še tam kakšen denar dobiš, profesorji, mentorji igrajo kar precejšnjo vlogo lahko pri tem da networkajo. Torej po domače da ti oni lahko že časom študija najdejo službo, tam je to običajno. Vem da je imela ona neke večerje in kosila kjer so se dobivali z šefi firm in študenti in si izmenjavali informacije. No ona je potem preko enega profesorja dobila službo v Torontu. Samo ker je želela ostati v Windsorju pri mojem bratrancu je sprejela eno drugo službo malce slabšo ampak očitno je zdaj srečna.

*

primerjaš neprimerljivo. Eno je spremljanje TV programov in branje knjig. Nekaj popolnoma drugega pa je učenje tuje literature (KUPE literature) v tujem jeziku. Ko si moraš vse to še zapomniti. In reproducirati. Res.

Jaz poznam žensko, ki to dela in je šla res čez težke situacije, to moraš biti res trden in profesionalen. Je mentorica novim, ko včasih imajo kakšna nadomeščanja ali kaj, in od ta novih se vsaka zlomi pod težo bremena, to je živčna služba, moraš biti avtoritativen, v sebi psihično trden, delo z osebami, ki ti dan na dan pijejo kri, je zahtevno. Take osebe ti grozijo, so nasilne, ne ubogajo, ne cenijo tvojega truda, ko se kot skupina uprejo proti tebi, težavne situacije premlevaš še doma izven službe, si napet, kaj bo jutri.... Tudi ona je bila večkrat na robu izgorelosti, samo ima zdaj že precejšnjo kilometrino in ve kako ravnati v določenih situacijah.

*

Ja večina teh s katerimi sem se takrat družila od te punce od bratranca njene prijateljice/prijatelji iz njene šole so se takrat o tem pogovarjali. So že imeli mesta v firmah. Saj to ne pomeni da bodo tam ostali, mislim da večina to vzame zato ker rabiš denar normalno kot študent zagrabiš karkoli. Ampak služi dobro kot odskočna deska. Pa tudi jaz imam reference še iz Avstrije in UK tako da mislim da mi to lahko prav pride. Ko bodo to videli določeni si lahko mislijo oh super te osebe pa ni nič strah delati tega ali tega...

Skratka js nič ne sanjam, ne upam sploh. Ne mislim si najmanj da je Kanada fantazijska dežela v kateri se lahko živi kot ptiček na veji 🙂 Garati je treba povsod, povsod so vzponi in padci. Ampak zaenkrat sledim svojmu srcu in počas korak za korakom bom tole pot prehodila in se veselim kam me bo popeljala 🙂

Jebenti no, resda se ZDA in naš šolski sistem razlikujeta, ampak toliko kolikor tam hodijo delodajalci iskat študente za zaposlitev, jih tudi tukaj. Majhen procent najboljših ima ponudbe že v zadnjem letniku. ostali se podajo v boj za zaposlitev. In tukaj in tam. Ni nekega odstopanja. Pozabljate, da se niti v Kanadi in niti v ZDA ne cedita med in mleko.

*