☕ yes - 2

Če praviš, da ti na ljubljenem moškem nič ni fuj potem ti tudi skorjica ne bi bila fuj. In eni moški so dejansko taki packi. Tako kot nekatere ženske. Zato ne klamfaj.

muslimani so zelo čisti,

redna-two points! 😆 😆

pa dober ženske a morate takoj začet s takimi primerjavami no

tisti predel ni bežigrad ampak ježica oziroma četrtna skupnost posavje

cona okoli ruskega carja je del bežigrada. Bežigrad se vleče min do Save, čez pa so počsi že Črnuče. Ne mešaj ex občin z obstoječimi četrtnimi skupnostmi ..... recimo Šiška jih ima malo morje (Zg. Šiška, Sp. Šiška, Dravlje itn itn), a to vse JE Šiška (ex občina)

To je res vse Bežigrad, ampak v moji mladosti smo pa ta del Bežigrada ločili na Stožice in Ježico.

glede na to, da si kao lublančanka je žalostno da nimaš pojma kje je bežigrad in kje ježica

Ruski car je Bežigrad, Ježica se prične nekje na pol klanca in do mosta čez Savo .

najbolj da bežigrad potegnete do litije 🙂

http://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEica http://sl.wikipedia.org/wiki/Je%C5%BEica

ti, miško, raje preveri kje je ruski car. To po tvoje ni Bežigrad??? V info - je na Dunjaski nekaj mal čez 200.

Stožice so desno recimo če gledaš od WTC proti črnučam, levo ježica, desno stožice s hipodromom, je pa danes to težko ločit ker je vse poseljeno .

me preseneča Micka, da navajaš Wikipedijo za verodostojno sicer pa se mi sanja ne kje je Ježica,

Mavro tuki si pač brcnil v meglo, Ruski Car je bežigrad, dobrih 100m naprej se začne pa ježica , je pa res danes je vse to ljubljana v moji mladosti pa od stadiona do ruskega carja skoraj ni bilo hiš

... seveda se je zmotil. No, bo to novo spoznanje v smeri, priznam, kadar nimam prav ?

Zakaj pa ne? Jaz Wikici ponavadi kar zaupam.

https://farm9.staticflickr.com/8738/16588971179_3f8f5fcc37_b.jpg in zakaj pol ne piše na sliki bežigrad pametnjakoviči nimate pojma

Butec, zato, ker takrat Bežigrada kot ime še ni bilo. Pa ni ime Bežigrad že 200 let!

Mavro ti si izgubljen primer 😛

Madona, za koga jaz linke lepim?
Izvolite iz Wikice

Geografija[uredi | uredi kodo]
Ježica leži na severu Ljubljane. Na severu in vzhodu meji na strugo reke Save, na juguovzhodu na Malo vas in blokovsko naselje BS7, na zahodu pa na Savlje. Tako kot večina vasi ljubljanskega Posavja je del Ježice postavljen na savski terasi, ježi, del pa pod njo. Zaradi novogradenj in urbanizacije, ter spojitve z Ljubljano je danes težko videti meje med Ježico, Malo vasjo, Stožicami ter Savljami. Nekako velja tako, da spodnji del vasi leži ob Dunajski cesti, kjer se nahaja tudi ulica Stara Ježica. Zgornji del pa poteka po cesti Ježica, ter ulica Danile Kumar proti Ježiški cerkvi in se končna pred mostom čez železnico. Gostilna pri Ruskem carju, ki jo nekateri uvrščajo na Ježico pa naj bi že spadala pod Malo vas, kakor je vidno na nekaterih starih razglednicah in opisih.

si glup ko globus bežigrad obstaja že vsaj od leta 1584, ko so tod turki bežali

3.2.4 Če lokacija nima nobene imena vredne značilnosti, so jo poimenovali po nečem dovolj distinktivnem v njeni bližini. Kraju za logom, tj. za gozdom, so rekli za logom, če so se odpravili vanj, so rekli, da gredo za log, če pa so iz njega prihajali, so prihajali izza loga. (6) Iz teh predložnih zvez se je abstrahiralo ime Zálog. Leksikalizira se praviloma predložna zveza v tožilniku. Če pa se je jedro sintagme pregibalo po prvi ženski sklanjatvi v ednini, se je pri sklapljanju uveljavila, restavrirala imenovalniška oblika, ki je omogočila, da se je novonastalo ime lahko sklanjalo, npr. Predméja, Predjáma, Záloka. (7) Uveljavitev imenovalniške oblike je uvedena analogno po primerih z edninskim jedrom moškega spola (Zálog) in množinskih ženskega prve sklanjatve (Záloke), v katerih so tožilniške oblike enake imenovalniškim. Zemljepisna imena te vrste so pravzaprav sklopi s predlogi, najpogosteje nad (Nádgorica), ob (Oblóke, po aferezi Blóke), po(d) (Podnàrt, Pokljúka), pre(d) (Predjáma, Préloka) in za (Zálog), redkeje tudi čez (Čezsóča), med (Medvóde), na (Nános), vrh (Vrzdênec), mestoma tudi drugimi. Sporadično se uveljavljajo tudi netožilniške oblike, npr. Vŕhloga ← vrh loga. Iz predložne zveze se lahko tvorijo predponsko-priponske tvorjenke, npr. pri mostu → Prímostek, za Savo »ob Savi« → Zasávje. 6 Tako stanje se ohranja v imenu mestnega predela Ljubljane Béžigrad: gremo za Béžigrad, smo za Béžigradom in prihajamo izza Béžigrada. Ime Béžigrad je prvotno nosila le hiša na križišču današnje Dunajske in Jakšićeve ceste (kjer je l. 1472 taboril turški beg), predel za njo se zato upravičeno imenuje za Béžigradom. 7 Če bi se uveljavila tožilniška oblika, bi imeli imena **Predmejo,**Predjamo in **Záloko, ki bi se lahko uvrstila le v srednjo sklanjatev, ta pa v slovenščini že dolgo ni več tvorna. Iz enakega razloga se tudi prevzeta zemljepisna imena, ki se v jeziku dajalcu končujejo na -o, v slovenščini adaptirajo v imena, ki se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi, npr. it. Fiesso (iz fiesso »zavit, upognjen« < lat. flexus) → sloven. Fjésa. Novi imenovalnik se je vzpostavil po analogiji v Lóko : v Fjéso = Lóka : x; x = Fjésa. Pojav je znan tudi v občnoimenski leksiki, npr. kíla »kilogram« iz nem. Kilo, skrajšano iz Kilogramm. Vir: http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/46%20SSJLK/Snoj.pdf http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/46%20SSJLK/Snoj.pdf