0
Ljudski običaj pisanja pirhov
Točna lokacija:
PRC
Ali poznate šempavske pirhe? Tamkajšnja dekleta in žene jih pišejo že pet stoletij. Po legendi naj bi namreč ta navada izhajala že iz 16. stoletja, ko je mojster, ki je poslikal cerkev na Šempavu oziroma Žabijskem vrhu, žene in dekleta, ki so mu nosile vodo za barvanje, naučil pisati pirhe. Če želite spoznati ta stari običaj in se naučiti pisanja pirhov z voskom, se vključite v skupino, ki se bo pričela sestajati v februarju.
Program: • pisanje pirhov s pisalko (poglco) in voskom – posluževali se bomo motivov slovenskih pokrajin, ki jih bomo obogatili s svojimi ustvarjalnimi elementi; • izdelovanje šempavskih pirhov s peresniki in voskom – barvali jih bomo z naravnimi barvami in barvami za pirhe ter jih popisali tudi s pesmicami in reki; • raziskovanje velikonočnih običajev na Tolminskem.
Točna lokacija:
PRC
Ali poznate šempavske pirhe? Tamkajšnja dekleta in žene jih pišejo že pet stoletij. Po legendi naj bi namreč ta navada izhajala že iz 16. stoletja, ko je mojster, ki je poslikal cerkev na Šempavu oziroma Žabijskem vrhu, žene in dekleta, ki so mu nosile vodo za barvanje, naučil pisati pirhe. Če želite spoznati ta stari običaj in se naučiti pisanja pirhov z voskom, se vključite v skupino, ki se bo pričela sestajati v februarju.
Program: • pisanje pirhov s pisalko (poglco) in voskom – posluževali se bomo motivov slovenskih pokrajin, ki jih bomo obogatili s svojimi ustvarjalnimi elementi; • izdelovanje šempavskih pirhov s peresniki in voskom – barvali jih bomo z naravnimi barvami in barvami za pirhe ter jih popisali tudi s pesmicami in reki; • raziskovanje velikonočnih običajev na Tolminskem.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Eko Vila, 3.4.2015
Pirhi, ki so pobarvani z naravnimi barvami, morda res niso tako intenzivno obarvani, so pa zdravju in okolju prijazni. Iz nas izvabijo ustvarjalnost, domišljijo in kar tudi šteje – ohranja se tradicija, znanje gre iz roda v rod.
Ključne besede:
barvanje jajcnaravne barvepirhivelika nočjajcabarvanjebarveprehranagospodinjski nasvet
image
Babičini čebulni pirhi z listki so vedno najlepši. (Foto: Splet)/11
V preteklosti smo doma pirhe barvali večinoma v čebulnih olupkih in vinu. Babica je celo leto zbirala čebulne olupke za velikonočni čas. Tudi jagode borovnic in cvetove ognjiča je posušila in shranila za barvanje. Teta, ki je živela v Nemčiji, je kdaj prinesla barve za pirhe. Vsi so bili navdušeni nad lepimi, intenzivnimi barvami, meni pa je bil okus tistih pirhov prav čuden.
Babičini čebulni pirhi s trobenticami, z deteljicami in listki so bili vedno najlepši in tako je še danes. Uporabljajmo tiste sestavine, ki jih najdemo okoli nas: zelišča, zelenjavo, lubje dreves. Pirhi, ki so pobarvani z naravnimi barvami, morda res niso tako intenzivno obarvani, so pa zdravju in okolju prijazni. Iz nas izvabijo ustvarjalnost, domišljijo in kar tudi šteje – ohranja se tradicija, znanje gre iz roda v rod. Mar ni pomembno, da tudi naši otroci vedo, da lahko barvajo z barvami iz narave? Po izročilu se za barvanje večinoma uporabljajo čebulni olupki (rdeča in rumena čebula), zavretek ognjiča, šipkov in borovničev čaj in vino – teran.
Da se bodo jajca obarvala lepše ...
Ne moremo mimo dejstva, da so bila včasih skoraj vsem na voljo večinoma domača jajca, tudi voda, v kateri smo pripravljali barvila, je bila drugačna (mehkejša kapnica, deževnica), zagotovo vse to tudi vpliva na končni uspeh obarvanosti velikonočnih pirhov. Če želimo, da se lupina lepše obarva, namočimo jajca v kis, ki odstrani maščobo in zmehča jajčno lupino. Dodamo dve žlici kisa na liter vode, enako razmerje upoštevamo tudi pri pripravi barvila. Lahko jih tudi operemo z blago milnico. Lepše se obarvajo jajca, ki imajo bolj belo lupino. Pomemben je tudi čas kuhanja v naravnem barvilu in njegova količina v razmerju z vodo.
Nekaj primerov barvanja z naravnimi barvami
Poznamo različne načine barvanja. Nekateri jajca kuhajo hkrati z naravnimi sestavinami, ki izločajo barvo, drugi najprej pripravijo barve in nato barvajo že kuhana jajca.
Rumena
Kurkuma in korenje obarvajo jajce rumeno. Za barvanje uporabimo 3 jedilne žlice kurkume v prahu in 3 jedilne žlice naribanega korenja na liter vode. Kuhamo ju 30 minut, ohladimo in precedimo. V ohlajeno tekočino damo še vroča kuhana jajca in jih pustimo namakati 30–60 minut. Namesto kurkume lahko uporabimo tudi žafraniko. Žafraniko in nariban koren pustimo stati 4 ure, šele nato ju kuhamo pol ure. V pol litra vode pa lahko skuhamo skodelico ognjičevih cvetov z malo kisa in soli, nato precedimo in v zavretku kuhamo jajca. Dodamo lahko še nekaj lubja jablane.
Rdeče-rjava
Potrebujemo tri pesti čebulnih olupkov za 1 liter vode. Pri barvanju s čebulo lahko jajca daljši čas kuhamo skupaj z olupki. Tako dosežemo intenzivnejšo barvo. Če pa jih kuhamo krajši čas, so bolj zlate barve. Barva je odvisna tudi od barve čebulnih olupkov. Rdeči olupki ustvarijo temnejšo barvo, svetli olupki pa ustvarijo bolj zlato barvo. Pri barvanju pirhov s čebulnimi olupki dodamo za okrasitev liste in cvetove rastlin, ki jih položimo na jajčne lupine, nato pa jajce zavijemo v odsluženo najlonsko nogavico in dobro zavežemo na obeh koncih.
Vijolična
Skuhamo borovničev čaj. Uporabimo dve pesti suhih borovnic za liter vode. Ko borovnice že izločijo barvo, dodamo jajca. Dlje ko jih pustimo v čaju, bolj intenzivna bo barva pirhov.
Škrlatno rdeča
Potrebujemo kakovostno vino (teran ali metliško črnino). Jajca položimo v hladno vino, počasi segrevamo, kuhamo 15 minut in pustimo, da se vino ohladi. Jajca ves čas pustimo v vinu – lahko tudi celo noč.
Modra
Rdeče zelje drobno narežemo in nanj nalijemo toliko vode, da ga pokrije. Kuhamo 30 minut. Zatem pustimo stati en dan in nato precedimo. V ohlajenem barvilu jajca namakamo 30 minut. Barvilo iz zelja je temno rdeče barve, a jajca obarva modro.
Zelena
Potrebujemo liste sveže špinače, liste kopriv, kislico, regrat (pol kilograma rastlin na liter vode), lubje slive, hrastovo lubje, kavo in zeleni čaj. Vse skupaj kuhamo pol ure na šibkem ognju, da počasi vre. Lubje poberemo iz vode. S paličnim mešalnikom zmeljemo in precedimo sok. V tej tekočini kuhamo jajca vsaj 40 minut. V barvi naj počakajo, dokler se ne ohladijo. Intenzivnost barve je odvisna tudi od barve jajčne lupine.
Siva
Jajca kuhamo v zavretku iz dveh pesti zdrobljene hrastove skorje in litra vode. Kuhamo 40 minut in pustimo, da se jajca ohladijo.
Če želimo, da imajo pirhi lesk, jih namažemo še z maščobo. Uporabimo lahko olje, slanino ali prekuhano maslo (ghee), tudi tega so naše babice včasih kuhale kar same.
Pirhi, ki so pobarvani z naravnimi barvami, morda res niso tako intenzivno obarvani, so pa zdravju in okolju prijazni. Iz nas izvabijo ustvarjalnost, domišljijo in kar tudi šteje – ohranja se tradicija, znanje gre iz roda v rod.
Ključne besede:
barvanje jajcnaravne barvepirhivelika nočjajcabarvanjebarveprehranagospodinjski nasvet
image
Babičini čebulni pirhi z listki so vedno najlepši. (Foto: Splet)/11
V preteklosti smo doma pirhe barvali večinoma v čebulnih olupkih in vinu. Babica je celo leto zbirala čebulne olupke za velikonočni čas. Tudi jagode borovnic in cvetove ognjiča je posušila in shranila za barvanje. Teta, ki je živela v Nemčiji, je kdaj prinesla barve za pirhe. Vsi so bili navdušeni nad lepimi, intenzivnimi barvami, meni pa je bil okus tistih pirhov prav čuden.
Babičini čebulni pirhi s trobenticami, z deteljicami in listki so bili vedno najlepši in tako je še danes. Uporabljajmo tiste sestavine, ki jih najdemo okoli nas: zelišča, zelenjavo, lubje dreves. Pirhi, ki so pobarvani z naravnimi barvami, morda res niso tako intenzivno obarvani, so pa zdravju in okolju prijazni. Iz nas izvabijo ustvarjalnost, domišljijo in kar tudi šteje – ohranja se tradicija, znanje gre iz roda v rod. Mar ni pomembno, da tudi naši otroci vedo, da lahko barvajo z barvami iz narave? Po izročilu se za barvanje večinoma uporabljajo čebulni olupki (rdeča in rumena čebula), zavretek ognjiča, šipkov in borovničev čaj in vino – teran.
Da se bodo jajca obarvala lepše ...
Ne moremo mimo dejstva, da so bila včasih skoraj vsem na voljo večinoma domača jajca, tudi voda, v kateri smo pripravljali barvila, je bila drugačna (mehkejša kapnica, deževnica), zagotovo vse to tudi vpliva na končni uspeh obarvanosti velikonočnih pirhov. Če želimo, da se lupina lepše obarva, namočimo jajca v kis, ki odstrani maščobo in zmehča jajčno lupino. Dodamo dve žlici kisa na liter vode, enako razmerje upoštevamo tudi pri pripravi barvila. Lahko jih tudi operemo z blago milnico. Lepše se obarvajo jajca, ki imajo bolj belo lupino. Pomemben je tudi čas kuhanja v naravnem barvilu in njegova količina v razmerju z vodo.
Nekaj primerov barvanja z naravnimi barvami
Poznamo različne načine barvanja. Nekateri jajca kuhajo hkrati z naravnimi sestavinami, ki izločajo barvo, drugi najprej pripravijo barve in nato barvajo že kuhana jajca.
Rumena
Kurkuma in korenje obarvajo jajce rumeno. Za barvanje uporabimo 3 jedilne žlice kurkume v prahu in 3 jedilne žlice naribanega korenja na liter vode. Kuhamo ju 30 minut, ohladimo in precedimo. V ohlajeno tekočino damo še vroča kuhana jajca in jih pustimo namakati 30–60 minut. Namesto kurkume lahko uporabimo tudi žafraniko. Žafraniko in nariban koren pustimo stati 4 ure, šele nato ju kuhamo pol ure. V pol litra vode pa lahko skuhamo skodelico ognjičevih cvetov z malo kisa in soli, nato precedimo in v zavretku kuhamo jajca. Dodamo lahko še nekaj lubja jablane.
Rdeče-rjava
Potrebujemo tri pesti čebulnih olupkov za 1 liter vode. Pri barvanju s čebulo lahko jajca daljši čas kuhamo skupaj z olupki. Tako dosežemo intenzivnejšo barvo. Če pa jih kuhamo krajši čas, so bolj zlate barve. Barva je odvisna tudi od barve čebulnih olupkov. Rdeči olupki ustvarijo temnejšo barvo, svetli olupki pa ustvarijo bolj zlato barvo. Pri barvanju pirhov s čebulnimi olupki dodamo za okrasitev liste in cvetove rastlin, ki jih položimo na jajčne lupine, nato pa jajce zavijemo v odsluženo najlonsko nogavico in dobro zavežemo na obeh koncih.
Vijolična
Skuhamo borovničev čaj. Uporabimo dve pesti suhih borovnic za liter vode. Ko borovnice že izločijo barvo, dodamo jajca. Dlje ko jih pustimo v čaju, bolj intenzivna bo barva pirhov.
Škrlatno rdeča
Potrebujemo kakovostno vino (teran ali metliško črnino). Jajca položimo v hladno vino, počasi segrevamo, kuhamo 15 minut in pustimo, da se vino ohladi. Jajca ves čas pustimo v vinu – lahko tudi celo noč.
Modra
Rdeče zelje drobno narežemo in nanj nalijemo toliko vode, da ga pokrije. Kuhamo 30 minut. Zatem pustimo stati en dan in nato precedimo. V ohlajenem barvilu jajca namakamo 30 minut. Barvilo iz zelja je temno rdeče barve, a jajca obarva modro.
Zelena
Potrebujemo liste sveže špinače, liste kopriv, kislico, regrat (pol kilograma rastlin na liter vode), lubje slive, hrastovo lubje, kavo in zeleni čaj. Vse skupaj kuhamo pol ure na šibkem ognju, da počasi vre. Lubje poberemo iz vode. S paličnim mešalnikom zmeljemo in precedimo sok. V tej tekočini kuhamo jajca vsaj 40 minut. V barvi naj počakajo, dokler se ne ohladijo. Intenzivnost barve je odvisna tudi od barve jajčne lupine.
Siva
Jajca kuhamo v zavretku iz dveh pesti zdrobljene hrastove skorje in litra vode. Kuhamo 40 minut in pustimo, da se jajca ohladijo.
Če želimo, da imajo pirhi lesk, jih namažemo še z maščobo. Uporabimo lahko olje, slanino ali prekuhano maslo (ghee), tudi tega so naše babice včasih kuhale kar same.
0
0
0
0
0
0
http://www.slovely.eu/wp-content/uploads/2014/04/drsanke1.jpg
Non c’è Pasqua senza pirhi – le uova colorate slovene
19/04/2014 Cultura, Folklore, Goriška, Jugovzhodna Slovenija (Dolenjska), Obalno-Kraška (Primorska), Pomurska No comments
pirhi
Pirhi, pisanice, pisanke, remenke… tanti nomi per indicare un’usanza molto amata in Slovenia: quella delle uova di Pasqua colorate. Secondo alcuni etnologi, le uova di Pasqua che si preparano tradizionalmente in Slovenia si distinguono in tutta Europa per varietà e bellezza. Andiamo quindi a vederle, nelle loro varianti regionali, dalla Bela Krajina al Prekmurje fino alla “nostra” Benečija.
Un’usanza antichissima
Tra le antiche popolazioni indoeuropee l’uovo era simbolo di fertilità e del rinnovarsi della vita, ed era quindi collegato al culto della primavera. Culto sul quale s’innestò il cristianesimo: l’uovo di Pasqua, infatti, nella tradizione cristiana simboleggia la resurrezione di Cristo.
pisalka
Decorazione delle uova con la pisalka
L’usanza di dipingere le uova di Pasqua, comunemente chiamate “pirhi”, si diffuse capillarmente in Slovenia a partire dal XVIII secolo, anche se la tradizione di regalare uova nel periodo pasquale è attestata sin dalla fine del XIV secolo. Le uova inizialmente erano colorate di rosso o marroncino, mentre con il passare del tempo entrarono in uso colori diversi e decorazioni sempre più raffinate.
Un tempo le ragazze regalavano le uova di Pasqua colorate ai ragazzi come gesto d’amore, ma anche per esprimere delusione, offesa o scherno. Sulle uova, che venivano regalate il Sabato santo o a Pasquetta, si scrivevano frasi d’amore, come ad esempio: “Pisanka rdeča, ljubezen goreča” (“uovo di Pasqua rosso, amore ardente”), ma anche versetti sarcastici: “Enga sem fanta imela prav zavbrnga, pa je druga mrcina prevzela mi ga”. (“Avevo un ragazzo molto bello, ma una canaglia me l’ha portato via”).
drsanke
preparazione delle drsanke
Per dipingere le uova venivano usati coloranti naturali: bucce di cipolla per uova rossastre o marroncine, cumino e camomilla per il colore giallo, mirtilli e cavolo rosso per il blu, prezzemolo, ortiche o spinaci per il verde e rape rosse per il colore rosso.
Non c’è Pasqua senza pirhi – le uova colorate slovene
19/04/2014 Cultura, Folklore, Goriška, Jugovzhodna Slovenija (Dolenjska), Obalno-Kraška (Primorska), Pomurska No comments
pirhi
Pirhi, pisanice, pisanke, remenke… tanti nomi per indicare un’usanza molto amata in Slovenia: quella delle uova di Pasqua colorate. Secondo alcuni etnologi, le uova di Pasqua che si preparano tradizionalmente in Slovenia si distinguono in tutta Europa per varietà e bellezza. Andiamo quindi a vederle, nelle loro varianti regionali, dalla Bela Krajina al Prekmurje fino alla “nostra” Benečija.
Un’usanza antichissima
Tra le antiche popolazioni indoeuropee l’uovo era simbolo di fertilità e del rinnovarsi della vita, ed era quindi collegato al culto della primavera. Culto sul quale s’innestò il cristianesimo: l’uovo di Pasqua, infatti, nella tradizione cristiana simboleggia la resurrezione di Cristo.
pisalka
Decorazione delle uova con la pisalka
L’usanza di dipingere le uova di Pasqua, comunemente chiamate “pirhi”, si diffuse capillarmente in Slovenia a partire dal XVIII secolo, anche se la tradizione di regalare uova nel periodo pasquale è attestata sin dalla fine del XIV secolo. Le uova inizialmente erano colorate di rosso o marroncino, mentre con il passare del tempo entrarono in uso colori diversi e decorazioni sempre più raffinate.
Un tempo le ragazze regalavano le uova di Pasqua colorate ai ragazzi come gesto d’amore, ma anche per esprimere delusione, offesa o scherno. Sulle uova, che venivano regalate il Sabato santo o a Pasquetta, si scrivevano frasi d’amore, come ad esempio: “Pisanka rdeča, ljubezen goreča” (“uovo di Pasqua rosso, amore ardente”), ma anche versetti sarcastici: “Enga sem fanta imela prav zavbrnga, pa je druga mrcina prevzela mi ga”. (“Avevo un ragazzo molto bello, ma una canaglia me l’ha portato via”).
drsanke
preparazione delle drsanke
Per dipingere le uova venivano usati coloranti naturali: bucce di cipolla per uova rossastre o marroncine, cumino e camomilla per il colore giallo, mirtilli e cavolo rosso per il blu, prezzemolo, ortiche o spinaci per il verde e rape rosse per il colore rosso.
0
http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2014/04/18/image_10753073_4.jpg?itok=1UvnF22i
Petelinji boj
V kategoriji ljudska pisanka je prepričljivo zmagal 24-letni Matija Cipurič iz Metlike, ki je po besedah prof. dr. Bogataja presenetil z izvrstno risbo. Avtor nam je poslal poslikano kokošje, račje in gosje jajce, ki jih je najprej namočil v prevretek čebulnega perja, nato pa si vzel čas, pobrskal po belokranjski tradiciji in naslikal zares izvorne podobe.
Na največjem, gosjem jajcu je upodobil verodostojen portret verjetno največjega Belokranjca, pesnika Otona Župančiča.
Na račjem je z natančno sliko prikazal petelinji boj dveh folklornih plesalcev. Gre za starodavno belokranjsko folklorno tradicijo, ples, ki ga folklorne skupine tudi danes uprizarjajo na vuzemski, velikonočni ponedeljek, ko močnejši fant posadi na ramena lažjega in se tako spopade z nasprotnikom. Tradicija ima verjetno poganske korenine, morda izvira iz časov, ko so naši predniki še prirejali petelinje boje.
Na najmanjši, kokošji pisanki pa je Cipurič upodobil starodavno pogansko zimzeleno masko iz akantovih listov, ki izvorno velja za starogrško tradicijo in je bila prisotna v različnih variantah tudi pri nas.
Rumena, zelena, rdeča bombažna nit
V kategoriji sodobna pisanka nas je prepričala Jožefa Levstik iz vasi Senuše, Leskovec pri Krškem, ki je svoje pisanke oblekla v tanke bombažne niti najrazličnejših barv.
»Jožefine pisanke odlikujejo natančnost, občutek za barvne kombinacije in zlasti izbrana tehnologija, za kar je treba precej vztrajnosti,« je na podelitvi utemeljil prof. dr. Bogataj.
Zlasti sta izstopali dve pisanki, prva z zelenimi odtenki bombažne niti, ki jih delijo rdeče proge, in druga s prevladujočo oranžno nitjo, s katero je zvezla kvadrat
Petelinji boj
V kategoriji ljudska pisanka je prepričljivo zmagal 24-letni Matija Cipurič iz Metlike, ki je po besedah prof. dr. Bogataja presenetil z izvrstno risbo. Avtor nam je poslal poslikano kokošje, račje in gosje jajce, ki jih je najprej namočil v prevretek čebulnega perja, nato pa si vzel čas, pobrskal po belokranjski tradiciji in naslikal zares izvorne podobe.
Na največjem, gosjem jajcu je upodobil verodostojen portret verjetno največjega Belokranjca, pesnika Otona Župančiča.
Na račjem je z natančno sliko prikazal petelinji boj dveh folklornih plesalcev. Gre za starodavno belokranjsko folklorno tradicijo, ples, ki ga folklorne skupine tudi danes uprizarjajo na vuzemski, velikonočni ponedeljek, ko močnejši fant posadi na ramena lažjega in se tako spopade z nasprotnikom. Tradicija ima verjetno poganske korenine, morda izvira iz časov, ko so naši predniki še prirejali petelinje boje.
Na najmanjši, kokošji pisanki pa je Cipurič upodobil starodavno pogansko zimzeleno masko iz akantovih listov, ki izvorno velja za starogrško tradicijo in je bila prisotna v različnih variantah tudi pri nas.
Rumena, zelena, rdeča bombažna nit
V kategoriji sodobna pisanka nas je prepričala Jožefa Levstik iz vasi Senuše, Leskovec pri Krškem, ki je svoje pisanke oblekla v tanke bombažne niti najrazličnejših barv.
»Jožefine pisanke odlikujejo natančnost, občutek za barvne kombinacije in zlasti izbrana tehnologija, za kar je treba precej vztrajnosti,« je na podelitvi utemeljil prof. dr. Bogataj.
Zlasti sta izstopali dve pisanki, prva z zelenimi odtenki bombažne niti, ki jih delijo rdeče proge, in druga s prevladujočo oranžno nitjo, s katero je zvezla kvadrat
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
26.03.2016 ob 11:01