Ni tako, kot trdiš. Ti imaš oko za motive. Ujameš odsev, kjer ga drugi niti ne opazijo, svetlobo, okvir, motiv. Ne zapostavljaj sebe. Nebi ti rekla, da so slike odlične če bi bile povprečne.
0
oj hrastek mulc ☕
niso slike grde... če sm jst shranila tvojga metuljčka so TOP
niso slike grde... če sm jst shranila tvojga metuljčka so TOP
0
ok, vi kar, ampak zavedati se morate, da je treba razmišjati, da je toje slabe in da drugi delajo boljše, treba se je prepričati v to, ker potem se vsaj malo potrudiš, da niso ravno zmazki
0
0
A se tud vam zdi pol-pol slika
https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13335934_1740442099564014_7045216068715703517_n.jpg?oh=892b680ec44822dd2fe7e5e7e9b6c26f&oe=580FEE14
https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13335934_1740442099564014_7045216068715703517_n.jpg?oh=892b680ec44822dd2fe7e5e7e9b6c26f&oe=580FEE14
0
To sem posliku skozi okno, ko sem sprobaval nekaj na fotoaparatu, pa sem šele zdej opazu, da se zdi, kot da je pol siva
0
Kaja bo dobila fotoaparat 😆 Ko ga dobi in začne slikat bom še njene slike dajal gor 😛
0
metuljček je čudovit, na prstu praviš. Ja na prstu sedi. Kako si ga ujel na prst in na film.
0
ja pač prijel sem ga, dal na prst, se umiril, on se je umiril in poslikal sem ga
0
Točno eno leto naaj sem kupil sistem za CO2, sicer ga pa od novembra ne uporabljam več
https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/11061288_1594290734179152_3586871789455541587_n.jpg?oh=ce19f6371d6deada4212f910a42f5c8c&oe=57C47668
https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/11061288_1594290734179152_3586871789455541587_n.jpg?oh=ce19f6371d6deada4212f910a42f5c8c&oe=57C47668
0
Tista slika se mi ne zdi pol pol. Ker sem v šoku, kakšne norce imate tam, da oblačijo hiše v tako nagravžne barve. Ta rdeča fasada je res neokusna in za nikamor. Uf !
0
Kopiram sem, ker bom še rabil 😛
1. OSEBKOV ODV.: Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vršilcu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašamo z vprašalnico KDO ali KAJ + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: Kdor, kar, kdo, ali, da, če.
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kdor je resnicoljuben, si ne maši ušes. – Vsem je znano, kdo je osvojil Ameriko. – Razveselilo ga je, da so ga lepo sprejeli. – Zanima me, kaj mu imaš povedati. – Kdor zmaga, bo prvak. – Zanimivo je, da človeška ribica živi samo pri nas. – Razveselilo ga je, da so ga častno sprejeli. – Zanima me, kaj mislijo sošolci.
2. PREDMETNI ODV.:Predmetni odvisnik dopolnjuje glavni stavek s podatkom o vsebini dejanja. Po njem se sprašujemo z vprašalnicami koga – česa, komu – čemu , koga – kaj, o kom – o čem, s kom – s čim + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, ali, če, kaj, kod, o čem, kar, kogar, komur, česar …
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Rada imam glasno glasbo. – Razmišljal je o odhodu v tujino. – Opazovali smo gibanje sonca. – Pripovedoval je o njunem srečanju. – Pomanjkanje kalcija povzroča nepravilen razvoj kosti. – Ugriz stekle živali lahko povzroči smrt. – Veselim se praznovanja tvojega rojstnega dne. – Opazovali smo dviganje in spuščanje morska gladine
3. ČASOVNI ODV.: Časovni odvisnik vsebuje podatek o času dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko časa ipd. + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: ko, brž ko, čim, potem ko, medtem ko, preden, prej ko, kadar, kadar koli …
* Vezniki medtem ko, potem ko, tedaj ko … so VEČBESEDNI VEZNIKI, zato med njimi vejice NE pišemo!
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kadar se zbudim, se najprej pretegnem. – Odgovori, kadar si vprašana. – Medtem ko ti ležiš, ona dela. – Pokliči me, ko opraviš naloge. – Brž ko se zdani, planšarji odidejo na pašo. – Prej ko delo opraviš, prej boš prost. – Kadar žvečiš, imej zaprta usta. – Preden se lotiš učenja, si pripravi pripomočke.
4. KRAJEVNI ODV.: Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ipd. v glavnem stavku. Po njem sprašujemo z vprašalnicami KJE, KOD, OD KOD, DO KOD, KAM ipd. + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: kjer, kamor, koder, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kjer so bile razvaline gradu, je zrasel hotel. – Reševalci so hoteli ja, kjer se je zgodila nesreča. – Kjer je gozdna poseka, rastejo maline. – Pravočasno sem prišla tja, kjer sva se zmenila. – Kjer je miza, je Ninina knjiga. – Kjer so doma prijazni ljudje, se da veliko storiti.
5. NAČINOVNI ODV.: Načinovni odvisnik vsebuje podatke o načinu dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico KAKO/NA KAKŠEN NAČIN + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: kot, kakor, kot da, kot da bi, ne da …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Šale je pripovedoval tako, da smo pokali od smeha. – Gledal ga je, ne da bi trenil z očmi. – Živela je tako, kot da ne bi imela nobenih težav. – Bahal se je, kakor se zna samo on. – Pingvinji mladiči se grejejo tako, da stojijo na očetovih stopalih.
6. VZROČNI ODV.: Vzročni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico ZAKAJ + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: KER
VEJICA: VEJICO PIŠEMO!
– Ker se je bližala zima, smo kupili kurilno olje. Ker se je vozni red spremenil, je vlak odpeljal 10 minut kasneje. – Opozorila ni slišal, ker je bil hrup. – Zamudil je šolo, ker se jim je pokvaril avto. – Ker je že četrtič zamudil na delo, so ga odpustili.
7. NAMERNI ODV.: Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku, je namerni odvisnik. Po njem se sprašujemo ČEMU/S KAKŠNIM NAMENOM + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, da bi, da (ne) bi
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Odšel je,ne da bi pozdravil. – Prinesli so, ne da bi nas prej obvestili. – Otroci so odhiteli v živalski vrt, da bi videli afriško zebro . – Vsi so v hipu umolknili, ne da bi jim kdo kaj rekel. – Hodimo tiho, da ne zbudimo stanovalcev. – Stecite, da ne boste mokri. – Kaj naj jem, ne da bi se zredil?
8. POGOJNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo POD KATERIM POGOJEM + povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik. Vsebuje podatek o pogoju za izvršitev dejanja v glavnem stavku.
VEZNIKI: ČE
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
Prislovno določilo pretvori v pogojni odvisnik.
– Z lažjo ne prideš daleč. – Ob zamenjavi trenerja bi nehal igrati. – Z vztrajnostjo lahko veliko dosežeš. – Z delom se daleč pride. – Z neupoštevanjem pravil si prislužiš kazen. – S pomočjo sošolcev bi lahko izdelal razred. – Ob večji vzdržljivosti bi lahko preplezal vse svetovne vrhove. – S poznanstvi bi dobil službo.
9. DOPUSTNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo KLJUB ČEMU + povedek glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko preprečila dejanje glavnega stavka.
VEZNIKI: Čeprav, četudi, kljub temu da (VEČBESEDNI VEZNIK!), čeravno …
VEJICA: VEJICO PIŠEMO, razen med deli VEČBESEDNEGA VEZNIKA!
– Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. – Čeprav ima slabo držo, še vedno sedi več ur pred računalnikom. – Stavkali so, četudi so jim to prepovedali. – Žito je dozorelo, čeprav je bilo zelo mrzlo. – Čeprav je že velik, se obnaša kot otrok. – Ogreli smo se, čeprav je bilo zunaj –15 °C.
10. PRILASTKOV ODV.: Edini odvisnik, ki NE dopolnjuje POVEDKA glavnega stavka, ampak katero koli drugo besedo v glavnem stavku.
VPRAŠALNICE: Kakšen, kateri, čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.
VEZNIKI: Ki, kateri
– Hiša, ki je pokrita s slamo, se je podrla. – Povabili so nas na večerjo, ki jo je skuhala teta Ana. – Vozniki, ki prehitro vozijo, so nevarni. – Pisali smo spis, ki je zadnji v tem šolskem letu. – Kupila je obleko, ki je bila narejena na Kitajskem. – Bral je knjigo, ki jo je napisal Ivan Cankar. – Vozil je avto, ki je bil očetov.
1. OSEBKOV ODV.: Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vršilcu dejanja v glavnem stavku. Po njem se vprašamo z vprašalnico KDO ali KAJ + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: Kdor, kar, kdo, ali, da, če.
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kdor je resnicoljuben, si ne maši ušes. – Vsem je znano, kdo je osvojil Ameriko. – Razveselilo ga je, da so ga lepo sprejeli. – Zanima me, kaj mu imaš povedati. – Kdor zmaga, bo prvak. – Zanimivo je, da človeška ribica živi samo pri nas. – Razveselilo ga je, da so ga častno sprejeli. – Zanima me, kaj mislijo sošolci.
2. PREDMETNI ODV.:Predmetni odvisnik dopolnjuje glavni stavek s podatkom o vsebini dejanja. Po njem se sprašujemo z vprašalnicami koga – česa, komu – čemu , koga – kaj, o kom – o čem, s kom – s čim + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, ali, če, kaj, kod, o čem, kar, kogar, komur, česar …
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Rada imam glasno glasbo. – Razmišljal je o odhodu v tujino. – Opazovali smo gibanje sonca. – Pripovedoval je o njunem srečanju. – Pomanjkanje kalcija povzroča nepravilen razvoj kosti. – Ugriz stekle živali lahko povzroči smrt. – Veselim se praznovanja tvojega rojstnega dne. – Opazovali smo dviganje in spuščanje morska gladine
3. ČASOVNI ODV.: Časovni odvisnik vsebuje podatek o času dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko časa ipd. + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: ko, brž ko, čim, potem ko, medtem ko, preden, prej ko, kadar, kadar koli …
* Vezniki medtem ko, potem ko, tedaj ko … so VEČBESEDNI VEZNIKI, zato med njimi vejice NE pišemo!
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kadar se zbudim, se najprej pretegnem. – Odgovori, kadar si vprašana. – Medtem ko ti ležiš, ona dela. – Pokliči me, ko opraviš naloge. – Brž ko se zdani, planšarji odidejo na pašo. – Prej ko delo opraviš, prej boš prost. – Kadar žvečiš, imej zaprta usta. – Preden se lotiš učenja, si pripravi pripomočke.
4. KRAJEVNI ODV.: Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ipd. v glavnem stavku. Po njem sprašujemo z vprašalnicami KJE, KOD, OD KOD, DO KOD, KAM ipd. + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.
VEZNIKI: kjer, kamor, koder, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Kjer so bile razvaline gradu, je zrasel hotel. – Reševalci so hoteli ja, kjer se je zgodila nesreča. – Kjer je gozdna poseka, rastejo maline. – Pravočasno sem prišla tja, kjer sva se zmenila. – Kjer je miza, je Ninina knjiga. – Kjer so doma prijazni ljudje, se da veliko storiti.
5. NAČINOVNI ODV.: Načinovni odvisnik vsebuje podatke o načinu dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico KAKO/NA KAKŠEN NAČIN + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: kot, kakor, kot da, kot da bi, ne da …
VEJICA: Vejico pišemo!
– Šale je pripovedoval tako, da smo pokali od smeha. – Gledal ga je, ne da bi trenil z očmi. – Živela je tako, kot da ne bi imela nobenih težav. – Bahal se je, kakor se zna samo on. – Pingvinji mladiči se grejejo tako, da stojijo na očetovih stopalih.
6. VZROČNI ODV.: Vzročni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v glavnem stavku. Po njem se sprašujemo z vprašalnico ZAKAJ + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: KER
VEJICA: VEJICO PIŠEMO!
– Ker se je bližala zima, smo kupili kurilno olje. Ker se je vozni red spremenil, je vlak odpeljal 10 minut kasneje. – Opozorila ni slišal, ker je bil hrup. – Zamudil je šolo, ker se jim je pokvaril avto. – Ker je že četrtič zamudil na delo, so ga odpustili.
7. NAMERNI ODV.: Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku, je namerni odvisnik. Po njem se sprašujemo ČEMU/S KAKŠNIM NAMENOM + povedek glavnega stavka.
VEZNIKI: da, da bi, da (ne) bi
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
– Odšel je,ne da bi pozdravil. – Prinesli so, ne da bi nas prej obvestili. – Otroci so odhiteli v živalski vrt, da bi videli afriško zebro . – Vsi so v hipu umolknili, ne da bi jim kdo kaj rekel. – Hodimo tiho, da ne zbudimo stanovalcev. – Stecite, da ne boste mokri. – Kaj naj jem, ne da bi se zredil?
8. POGOJNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo POD KATERIM POGOJEM + povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik. Vsebuje podatek o pogoju za izvršitev dejanja v glavnem stavku.
VEZNIKI: ČE
VEJICA: Vejico PIŠEMO!
Prislovno določilo pretvori v pogojni odvisnik.
– Z lažjo ne prideš daleč. – Ob zamenjavi trenerja bi nehal igrati. – Z vztrajnostjo lahko veliko dosežeš. – Z delom se daleč pride. – Z neupoštevanjem pravil si prislužiš kazen. – S pomočjo sošolcev bi lahko izdelal razred. – Ob večji vzdržljivosti bi lahko preplezal vse svetovne vrhove. – S poznanstvi bi dobil službo.
9. DOPUSTNI ODV.: Odvisnik, po katerem se sprašujemo KLJUB ČEMU + povedek glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko preprečila dejanje glavnega stavka.
VEZNIKI: Čeprav, četudi, kljub temu da (VEČBESEDNI VEZNIK!), čeravno …
VEJICA: VEJICO PIŠEMO, razen med deli VEČBESEDNEGA VEZNIKA!
– Čeprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. – Čeprav ima slabo držo, še vedno sedi več ur pred računalnikom. – Stavkali so, četudi so jim to prepovedali. – Žito je dozorelo, čeprav je bilo zelo mrzlo. – Čeprav je že velik, se obnaša kot otrok. – Ogreli smo se, čeprav je bilo zunaj –15 °C.
10. PRILASTKOV ODV.: Edini odvisnik, ki NE dopolnjuje POVEDKA glavnega stavka, ampak katero koli drugo besedo v glavnem stavku.
VPRAŠALNICE: Kakšen, kateri, čigav + ustrezna beseda iz glavnega stavka.
VEZNIKI: Ki, kateri
– Hiša, ki je pokrita s slamo, se je podrla. – Povabili so nas na večerjo, ki jo je skuhala teta Ana. – Vozniki, ki prehitro vozijo, so nevarni. – Pisali smo spis, ki je zadnji v tem šolskem letu. – Kupila je obleko, ki je bila narejena na Kitajskem. – Bral je knjigo, ki jo je napisal Ivan Cankar. – Vozil je avto, ki je bil očetov.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/hrast/ Hrast
Men je pa ful lepo tam ( V bistvu je to Lj ) večina hiš je takih barvSem šla še enkrat pogledat. Res deluje, kor da je pol slike sive.
Ampak ne ! Meni tako žive barve fasade ne zgledajo. Blago pastelni toni so ok. Te žive barve pa težijo. Kot da bi bil v cirkusu ali med reklamnimi panoji.
Všeč so mi fasade ob Ljubljanici. Skladno pastelno se stapljajo... Pri nas je en norc pobarval temno sivo, oranžno in belo. Dva meseca je zanimivo, potem se pa naveličaš..
0
zelo razgledan in dober fotograf. Žal uporabljaš nekaj čudnih besed, sicer obvladaš jezik za petico.
0
Samo "eh" si lahko napisla. Daj nam takole pod roko še kakšno temo. Čakamo. Pripombe so lahko nov začetek. Izkoristi priožnost.
0
razočaral si me, kako ne moreš reči kaj več kot "da", "eh", haha. i.t.d.
0
Samo povem, da sovražim svoje starše, pa ne tisto trenutno zaradi jeze, prav sovražim jih oz. ne prenesem jih, prav ne prenesem jih, 5 minut ne morem biti z njimi.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/hrast/ Hrast
Samo povem, da sovražim svoje starše, pa ne tisto trenutno zaradi jeze, prav sovražim jih oz. ne prenesem jih, prav ne prenesem jih, 5 minut ne morem biti z njimi.Ne, jih ne ! Samo zelo intenzivno odraščaš in se moraš odlepit od njih in postati svoj!
Zamenjuješ čustva sovraštvo in odlepljanje.
Ampak saj ni važno, tako je in dokler ne dosežeš samozavesti in ne ugotoviš, da se imate radi, bo tako.
Vse je normalno in običajno.
0
Aja, kaj si vi mislite o Mr. Beanu? Jst ga ne morem gledat dalj, kot minuto.
0
Ne se sekirat. Ko boš v srednji šoli, bo vse drugače. Takrat se tudi starši spremenijo in te nehajo tako držat. Boš videl. Malo še potrpi.
0
Tudi jaz ne morem gledat Beana.
Kar treščila bi ga, sploh ni smešen. Za bebčke zabavat.
Kar treščila bi ga, sploh ni smešen. Za bebčke zabavat.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.05.2016 ob 13:41