STARA PESMARCA - 3

Rožic ne bom trgala,
Da bi vence spletala ;
Mirno, svobodno, ljubó
Po planinah naj cvetó.

Ako bi jih trgala,
Rožica bi vmirala,
Glavico obesila,
Solnca ne bi včakala.

Tudi jaz sem rožica,
V božji vrtec vsajena,
Skrivam se zdaj tu zdaj tam,
Trgati se pa ne dam.

Rožic ne bom trgala,
Srca so nedolžnega ;
Naj z menoj še vživajo
Mir, ljubezen, svobodo !

Miroslav Vilhar 1818 – 1871

Na srce rožmarina čem
Si djati vrh dišeči,
Da, kadar v druge kraje grem,
Bo meni k dobri sreči.

Če tud' prijatljev loči me
Dolina in planina,
Moj rožmarin presrčno le
Na vse me opomina.

Se rožmarin mi posuši,
Lep duh mu še ostane ;
Tako spomin še veseli
Prijat'lje razpeljane.

Zato dišeči rožmarin
Mi up presladek daje,
Da še ostane moj spomin,
Ko pojdem v druge kraje.

Me smrt nemila pokosi,
Naj rožmarin vam reče
V dolini solz, prijatelji
Ni stanovitne sreče.

Jožef Hašnik 1811 - 1883

Te še pa nisem slišala. Lepa!

Hvala.
Ti si lepša.

Glejte, že solnce zahaja,
Skoro za goro bo šlo,
Hladen počitek nam daja,
Pojd'mo veselo domú.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Čujte po drevju šumeti,
Glejte kak vetrič pihlja ;
Urno že začne mračiti,
Hitro da bomo domá.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Delo smo danes storili,
Naj se vsa vas veseli ;
Bomo se tudi pož'vili,
Že se večerja hladi.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Sed'mo za mizo in jejmo
S pametjo božje dari,
Srce hvaležno imejmo
Stvarniku, ki nas živi.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Vzem'mo po jedi in pijmo
Sladkega vinca bokal,
Svoj'ga Očeta hvalimo
Ki je tak dobrega dal.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Zdaj si počijmo po volji,
Naj nas petelin zbudi,
Kadar škrjanček na polji
Juterno pesem slovi.
Čujte zvoniti,
Počivat zvoni.

Vsi bomo enkrat zaspali,
V miru počivali vsi,
Delo na vselej končali,
V hišo Očetovo šli.

Takrat zvonovi
Zvonite lepo.
Takrat zvonovi
Kličite k Očetu domó,
Kličite nas v sveto nebó.

Anton Martin Slomšek 1800 – 1862

Popot'vanje, bratje,
Je naše življenje,
Mož modrih od nekdaj
Je to govorjenje.
Skoz ktere dežele
Pa pot nas pelja,
Naj pesmica moja
Na znanje vam da.

Po travnikih prva
Nas pisanih pelje ;
Marjetice zlate
V stezice nam stelje ;
Otroci brezskrbni
Po travci tekó,
V rumenkaste lasce
Cvetice pletó.

Mladenčev, dekličev
Je druga dežela.
Razlega se petje
Vesel'ga kardela ;
Si delajo sanje
Od zlatih gradov,
Pa skušnje jim manjka
Modrosti darov.

Po tretji hladno je,
Gre pot čez višave,
Se kri umiri,
Se razjasnijo glave ;
Se trudijo z delom
Postavni možje,
Sad truda berejo,
Za prihod skrbé.

Čez gole vrhove
V četrti so pota.
Je mrzlo že srcu,
Ne greje gorkota ;
Pa starčekom kmalo
Dežele je kraj.
Tako je na zemlji
Le kratek naš raj.

Jernej Uršič 1784 - 1860

Na svetu lepše rožce ni
Kakor je vinska trta ;
Po zimi spi, po let' cveti,
Jesen sode nataka.

Tud' druge rožice cvete,
Nobena ni tak žlahtna ;
En čas cvetó, se posušé,
In minejo brez sadja.

Po hribcih je nasajena,
Od solnčica obs'jana,
Od kmetiča obrezana,
Od Jezusa dar'vana.

Nobene svete meše ni,
Da bi ne b'la dar'vana,
Nobene dobre volje ni,
Da bi ne b'la spošt'vana.

Naše srce razveseli,
Povzdigne nam veselje,
Tud' slabim svojo moč deli,
Tolaži naše želje.

Otrokom sladko grozdje da,
Možem pa dobro vino,
Za vsakega veselje 'ma,
Zato jo vsi častimo.

Kak' sladko je, pokus'mo zdaj
Od vinske trte piti,
Bog ji še tudi zanaprej
Obilno daj roditi.

En hribček bom kupil,
Bom trte sadil,
Prijatle povabil,
Še sam ga bom pil.

Tam gori za hramom
En trsek stoji,
Je z grozdjem obložen,
Da komaj drži.

Že čriček prepeva,
Ne more več spat ;
Trgatev veleva,
Spet pojdemo brat.

Konjiči škrebljajo
In vozijo težko,
K' je močno sladko.

Prelepo rumeno
Kot čisto zlato ;
Le pijmo pošteno
Prežlahtno blago.

Slovenc Slovenca vabi,
Če se ti pit' ne gabi,
Tak pridi v gor'co k nam !
Smo dobre volje tam.

Bomo eno zapeli,
Da bomo prav veseli ;
Vsa žalost naj neha,
Kjer vince je doma.

Visoke so gorice
In žlahtne so trtice,
Ki pri nas rastejo,
In vince dajejo.

Vinograd obdel'vati
Slovenc vsak mora znati ;
Kdor delal prav ne bo,
Naj pije le vodo.

Tud' trte se solzijo,
Prej da vince rodijo ;
Naj tudi se poti,
Kdor vince pit' želi.

Po pameti ga pijmo,
Da pamet ne zgubimo,
Kak grdo bi pač b'ló
Ne znati kam domó.

Kdor vince prav uživa,
Veselje v srce vliva ;
Če srce dobro ni,
Ga vince le skazi.

Zdaj kupice nalimo,
Na zdravje tvoje pimo,
Ki si povabil nas,
Da nam je kratek čas.

Napij še ti zdravico
Za družbe veselico ;
Če prazen bo bokal,
Boš pa za druz'ga dal !


Anton Martin Slomšek 1800 – 1862

Pridi Gorenc ! z mrzle planine,
Vabi Dolenc v gorke doline ;
Mrzel je led, pridi se gret !

Solnce gorko tukaj nam sije,
Trta ljuba gor se ovija,
Vince z goré greje srcé.

Brati nas rod, brati nas Sava ;
Pridi na brod krški s Triglava :
Bratec bod' moj ! pij ga z menoj.

Trta rodi, trud pozabimo,
Vince blišči, Slovencem napimo,
Bratom okrog : živi jih Bog !


Blaž Potočnik 1799 – 1872

Preljubi sveti Urban,
Ti dober naš mejaš,
V goricah ti stanuješ,
In žlahtno grozdje 'maš ;
Le zori ga in medi ga,
Boš dal nam dober mošt.

Veselo te na hribcu
Vsak kmetič počasti ;
Okol' podobe tvoje
Rad brajdo naredi,
Le varji nam oskrbi nam
Gorice žlahten sad.

Vsak priden kmetič skrbno
Vinograd okopa,
In k svetemu Urbanu
Se v gor'co rad poda ;
Pogledat gre kak kaže se,
Al' čepek še drži.

Iz gor'ce v gor'co gleda,
Al' urban zeleni ;
Vesel mejašu kaže,
K'dar zelen plašč dobi.
Povabi ga, dab' v hramek šla,
In pila vsak en glaž.

Po svetem Mihelu
Trgatev dobra je,
O svetem Martinu
Pa vince krsti se ;
Le pijmo ga, hval'mo Boga,
K' nam dobro vince da.

Na zdravje vseh Slovencev
Naših prijateljev,
Posebno pa Dolencev
Urbana sosedov :
Nalijmo mi, popijmo vsi
Slovence Bog živi !

Narodna

Slovenc to vsaki rad ima,
Če Bog mu sladko vince da :
Juhe ! juhe ! zakrika rad,
Se žalosti ni treba bat'.

Ko zima jemlje že slovo,
Slovenc obreže trs lepo :
Juhe ! juhe ! šparon, reznik,
Boš dal nam grozdja spet velik'.

In ko spomlad prihaja že,
Vesel Slovenc v vinograd gre :
Juhe ! juhe ! z motkoj kopá,
Okoli trsa se igra.

In kadar grozdje odcveti,
Se spet Slovenec veseli :
Juhe ! juhe ! zdaj vezat gre,
Porača s koljem trtice.

In ko se čriček oglasi,
Srce Slovencem se smeji :
Juhe ! juhe ! skor gremo brat',
Bom težko brento nosil rad.

In kadar pride Martin svet,
Slovenc pogleda v svojo klet :
Juhe ! juhe ! žlahtno blago,
Zdaj boš mi žule celilo !

O Bog te živi, ljubi brat !
Da b' ga še pila dostikrat :
Juhe ! juhe ! radujmo se,
To so navade Štajerske.

Oj ti dežela Štajerska
Dab' vsikdar bila blažena !
Juhe ! juhe ! tud' zanaprej
O mili Bog, na nas poglej !

Valentin Orožen 1808 – 1875

Važno, da "Solnce gorko tukaj nam sije"

Ta Blaž Potočnik ima pa fajn pesmi.

Le kupice nalijte zdaj.
Zdravico vsaki to imaj :
Juhe ! juhe ! Bog naj živi
Očeta (prijatla), ki se veseli.

Bog daj ti dolgo še živet'
Dočakat srečno starih let !
Juhe ! juhe ! da b' vedno pel,
Enkrat v nebesih bil vesel.

Bog ti pomozi ljubi brat,
Da b' ga še pila dostikrat.
Juhe ! juhe ! veselimo se,
Slovenska to navada je.

Bog blagoslovi, sestrica !
Da b' dostikrat še pila ga.
Juhe ! juhe ! vesel'mo se
Srečne slovenske zemljice.

O ti Slovenska zemljica
Da bi le vselej srečna bla !
Juhe ! juhe ! pros'mo vselej,
O usmiljen Bog na nas poglej !

ZDRAVICA SLOVENCEV

Bogu slava, ki nam dava
Žlahtno srago trsovo,
Glažke gen'mo, glas zažen'mo :
Naj Slovenci živijo !