PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

STARA LJUBLJANA - 9


lelj :: 24.07.2020 ob 8:10
Altane so bile ute in zaprti balkoni.
lelj :: 24.07.2020 ob 8:13
1767 bi morali zgraditi zidane hiše, ker je bilo prepovedano graditi lesene hiše.
leskova mast :: 24.07.2020 ob 15:49
Hvala. Torej tisti majhni leseni balkoncki, ki se kaksnega da videti v stari Ljubljani, je altana. Nisem vedela.

Vedela sem, da je Marija Terezija prepovedala gradnjo lesenih his. In 1767 je ona vladala. (Ta obglavljena hci, takrat se Maria Antonia je bila stara okoli 10 let). Ampak, zakaj so se po tem letu na podezelju gradili brunarice, ali pa hise, kjer je bila kuhinja zidana, vse ostalo pa leseno? Ali imam narobe in so bile vse te stare lesene hiske po vaseh zgrajene se pred letom 1767? So bili drugacni zakoni za podezelje in mesta?
lelj :: 24.07.2020 ob 16:08
V mestih so bile hiše tesno ene zraven druge, v vaseh pa ne.
Zato je ta prepoved veljala bolj za mesta, čeprav so to mestni očetje prepovedali že po 1524.
lelj :: 24.07.2020 ob 16:11
POMOČNIKI

Kakor mojstri, so se tudi pomočniki že v srednjem veku združevali v bratovščinah.
Svojim gospodarjem so izsilili ugodnosti, med drugim tudi dela prosti, plavi ali zaspani ponedeljek.
Z mečem in z nojevim peresom za klobukom so ošabno stopali po ulicah.
Kazali so se v večnih praskah in spopadih z meščani in dijaki.
Za sprejem novih pomočnikov so vpeljali obrede, ki so novinca mnogo stali in se je moral podvreči še mnogim burkastim šalam kot so struganje, brušenje in krst.

Pomočniki so spadali k družini.
Mojstra so klicali gospod oče, gospodinjo gospa mati, otroke pa bratje in sestre.
Pomočniki so se med seboj klicali za brate.
Pri delu in počitku jih je spremljal humor.


26 MAJ 1732
Pravico nositi meč so si prisvajali tudi livrirani gosposki služabniki.
Ker je prišlo zaradi nošnje mečev do izgredov in nesreč, je cesarski patent nošnjo mečev prepovedal.

1749
Prepoved mečev je kranjska deželna vlada ponovila.
Cehovskim mojstrom so naročili, naj odvzamejo pomočnikom meče.
Ob nedeljah je magistrat dal ob mestnih vratih postaviti straže, ki so pazile, da pomočniki niso imeli mečev.

Mojstri in policaji so preganjali plavi ponedeljek, ker so pomočniki prehrupno piko drli.
Mojstrom je šlo za izgubljeni delovni čas, ki je šel s popivanjem in sledečim mačkom rakom žvižgat.

1771
Določen je bil delovni čas za tiskarske pomočnike od 6.00 do 19.00
Kdor je zamudil le 1 uro, je plačal 7 krajcarjev kazni v cehovsko blagajno.

Ostalim pomočnikom se je delo začelo ob 5.00 do pozno zvečer.

1787
Obrede pomočnikov so pod kaznijo prepovedali.
Odpravili so zahtevo, da bi mojster ne smel sprejeti pomočnika, če se ni izkazal s pomočniškim listom.
Cehi so smeli sprejemati v uk tudi nezakonske sirote.
lelj :: 24.07.2020 ob 16:12
MESAR

Prekajeno meso so prodajali kmetje, mesarji pa sprva le klobase.
Izza konca 18. stoletja so prekajevali mesarji vse.

1541
Od leta 1541 so morali mesarji meso tehtati.

1593
Poklicali so mesarje pred mestni svet, ker niso prodajali mesa po teži.
Zagrozili so jim da, kdor bo prodajal meso brez tehtanja, izgubi mesarsko pravico za 3 leta, razen tega pa tudi pravico do občinskih pašnikov, njiv in košenj.

1614
Zaradi smradu je vlada ukazala, da se mesnice ob Gornjem mostu odstranijo.
Mesto je odkazalo mesarjem nov prostor.

1615
Na obeh straneh novega mostu so napravili lope, ki so jih razdelili med 31 najemnikov klobučarjev, irharjev, jermenarjev, sedlarjev, ključavničarjev, nožarjev, urarjev in čevljarjev.

1650
Hoteli so mesarji, ki so imeli o postu mesnice zaprte, zopet prodajati na oči.
Zapretili so jim, da jih kaznujejo prvič z enim, v drugo z dvema cekinoma.
Kdor bi sleparil pri tehtanju, plača pri prvem prestopku denarno kazen.
V drugo so ga privezali na križ za mesnicami tik za meščanskim špitalom.

1774
Policijska inštrukcija za Ljubljano nalaga mestnim komisarjem paziti na mesarje, da ne bodo izrabljali občanov, da bodo prodajali dobro in sveže meso.
Zanimati so se morali za ceno živine ter večkrat pregledati zaloge.
lelj :: 24.07.2020 ob 16:12
PEKI

Prvotno so gospodinje doma pekle kruh.
To so v mestih zgodaj prevzeli peki.
Ostala je navada, da je cena kruha za določeno vrsto bila vedno ista.
Z ozirom na ceno žita se je spreminjala teža kruha.
Obdržali so stare oblike kruha.
Peki so bili zoper krofe, češ da so nepotrebni in da zahtevajo preveč masti.
Rogljičev niso radi pekli, ker da spominjajo na turško obleganje Dunaja.

1552
Zaradi nereda pri prodaji kruha, ker je bila pod Trančo gneča in ovira za pešce, jezdece in voznike voz, so poleti sklenili, naj se na Starem trgu 4 sezida na mestnem svetu kruharna, kjer se bodo pekom oddajali v najem predalniki, mize ali klopi in ne bo nikjer drugje dovoljeno prodajati kruh.
Vsakih 14 dni so tam na črni deski objavili ceno žitu in težo kruha.
Poleg kruharne je bila mestna tehtnica.
Zraven ob kopališču je bila na vzvodu košara, kjer so tehtali peke s potapljanjem v Ljubljanico.
Pred kruharno je bila sramotna klop, na kateri so ob tržnih dneh sedeli obsojeni peki.

1593
Namestnik sodnika je vsak teden obhodil pekarne in dal pretehtati kruh, ki so o njem tožili, da nima teže.
Tisti, ki niso pekli kruha prave velikosti, so bili prvič kaznovani s 3, drugič s 6 in tretjič z 9 cekinov.
Četrtič so bili kaznovani s potapljalko, petič pa so jim odvzeli obrt.
Od glob je dobil polovico meščanski špital.
Drugo polovico so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

+++

Zaradi številnih poslov so bili potrebni ribiči Krakovčani, ki so lovili in kupovali drugod ujete ribe.

Pozneje se pojavijo mokarji, mlinarji, njihovi hlapci in žene, ki so prodajali moko.

Sirarji so prodajali tudi polenovko, sol, slanino in kolomaz.

Kmalu je bilo razvito zelenjadarstvo in pod vplivom plemstva tudi vrtnarstvo.

Medičarji so točili medico in izdelovali voščene sveče.

Mestna uprava je potrebovala opekarje, čolnarje in prevoznike zaradi oddaljene nakladalne in razkladalne postaje v Kašlju, ker zaradi mlinov in zatvornic Ljubljane ni bilo mogoče doseči po vodi.

Slaščičarji, čokoladarji, kavarnarji, lasuljarji in zastopniki modnih obrti 18. stoletja so se dopolnjevali iz vrst Italijanov.

Orožarsko, okloparsko (oklepi), urarsko in zlatarsko obrt so izvrševali priseljeni Nemci.

Mizarske, oblačilne, pleteninske in druge potrebščine za vsakdanjo rabo so izdelovali domači obrtniki.
Rezbarji, strugarji in kleparji so izdelovali igrače za otroke.
Sunbeam :: 24.07.2020 ob 16:37
Tista usnjena vedra, ki so jih imeli gospodarji za gašenje požara, to so bili verjetno bolj usnjeni mehovi?
lelj :: 24.07.2020 ob 16:45
Avtor: Sunbeam
Tista usnjena vedra, ki so jih imeli gospodarji za gašenje požara, to so bili verjetno bolj usnjeni mehovi?


ja so bli
lelj :: 25.07.2020 ob 17:10
MLINI

Pod Špitalskim mostom, zadaj za škofijskim dvorcem so bili trije mlini,
ki so bili v zgornjem delu reke radi mirnega toka nemogoči.

Zgodaj se omenja mlin v Koleziji.

1497
Mlin je kupil Peter Kolesia.

1620
Imel je za letnih 40 goldinarjev od mesta v najemu mlin Jakob Hallossa.

Valvasor omenja dobri mlin na Viču.

V 14. stoletju se omenja mlin blizu Šenklavža in mlin v kraju Slape.

1364
Vojvoda Rudolf je dovolil za 2 kolesi povečati mlin na Poljanah.

1478
Cesar Friderik III. je ukazal vicedomu podreti jez za Šenklavžem (med tromostovjem in zmajskim mostom) in zgraditi mlin na ladjah.
Meščani so se zglasili s prošnjo, naj jez ostane, ker bi voda tako upadla, da bi jo bilo mogoče prebroditi, kar bi zmanjšalo varnost mesta.
Uspeli so s prošnjo.

1514
Kmetje so se pritoževali, da je mesto zajezilo reko za svoj mlin.

1515
Ob uporu so kmetje neuspešno napadali Grad.
Mlin so požgali in jez podrli.
Zatvornice niso več popravili.

1540
Omenja se mlin pod svetim Petrom blizu Jošta plemenitega Thurna na Kodeljevem.
lelj :: 25.07.2020 ob 17:10
GOSTILNE

V zgodnjem srednjem veku so za popotnike skrbeli in jih prenočevali po samostanih in gradovih.
Zaradi pogostih z juga in vzhoda prinesenih nalezljivih bolezni in pritiska beračev, pohabljencev ter bolnikov je gostoljubje začelo pešati.
Do veljave so zato prišle gostilne.
Kot nasledniki samostanov so si na vasi lastili to pravico župniki.

Ob cestah večji kmetje, vinogradniki, mlinarji, peki in mesarji na udobnost in čistost niso gledali,
Bilo jim je vseeno ali je bil gost zadovoljen.
Krčmo je smel odpreti vsak, ki je imel prostor.

Rokodelci so bili na potovanjih postreženi v cehovskih domovih, kjer so tudi prenočili.

Še v 16. stoletju so meščani izvrševali gostilničarstvo kot stranski poklic.
Z zemljiškimi gospodi so imeli še daleč v novi vek hude spore, ker so ti hoteli brez obrtne pravice odpirati vinotoče, v katerih bi na drobno točili svoj pridelek.

1488
Cesar Friderik III. je odredil, da 1 miljo okrog Ljubljane ni smela biti gostilna niti pri fari, niti pri graščini, razen če je bila že zelo stara.

Ljubljanski gostilničarji so oskrbovali kmete z vinom, razen ob času kužnih bolezni, ko niso smeli iz mesta in je bilo v predmestjih prepovedano točiti.

1518
Na inomoškem stanovskem odborniškem sestanku so zapretili pijancem, kelnarjem in gostilničarjem, ki bi trpeli napijanje in pijanost, da jih zapro za 3 dni v sramotilno kletko ob kruhu in vodi.

1564
Čez 9 uro zvečer in pozimi čez 8 uro zvečer ni smela biti odprta nobena gostilna.
Postopačem in pijancem so prepovedali posedati in igrati po gostilnah.
Ko je potepinski zvon na Gradu odzvonil, so zaprli mestna vrata.
Moral je biti mir na ulicah.
Ob nedeljah med mašo in pridigo niso smeli postreči z jedjo in pijačo.

1683
Na deželnem zboru so plemiči priznali, da jim vinotoč na drobno ne pripada, razen križanski komendi, ki je kot zemljiška gosposka v mestu to pravico od nekdaj imela.

Proti 18. stoletju so gostilne zavzemale položaj družabnega shajališča in zabavišča.
Igral je godba, za kar so gostilne plačevale davek Musikimposto.
Bili so plesi.
Igrali so karte, domino, biljard in telovadili na kegljišču.
Ob določenih dneh so zahajale žene in hčere v gostilne.
Na ta način so gostilne postale središče družabnega življenja, vir novic in kraj razgovorov o perečih javnih in zasebnih zadevah.

1717
Cesarski ukaz je plemstvu znova prepovedal vsako obrt alla minuta.

1731
Zaradi pomanjkanja boljših prenočišč in dobrega gostišča je mesto poleg rotovža kupilo dve hiši (Ciril Metodov trg 21) in ju preuredilo v hotel pri bidlmonu ZUM WILDEN MANN, kakor se je zval hotel tudi v Gradcu.
Ker niso bile vse sobe zasedene, jih je mesto nekaj oddalo v podnajem zasebnikom.

1745
Izdal je magistrat cenik za hrano in pijačo v gostilnah in na trgu.
Na rotovžu so grozili škofu in vicedomu z zaplembo blaga, če ne opustita vinotoča.

1754
Zoper podnajemnike v hotelu Bidlmon se je pritožil ljubljanski poštni mojster, češ da so zaradi vojaške nastanitve morali tujci prenočiti v poštni hiši, samostanu in predmestju.

1785
Za 24 ur so zaprli kelnarco, ki je dala ob 9 uri med mašo godcem piti.

Ker v starejši dobi ulična imena še niso poznali in hiše niso bile oštevilčene, so imenovali gostilne po krstnem, rodbinskem, hišnem imenu gospodarja, vladarjih, dvorih, znanih mestih, živalih, rastlinah, orodjih in barvnimi prilastki.
Po živalih so se imenovale pri Konjiču, Jagnjetu, Levu, Medvedu, Slonu, Jelenu, Raci, Ribi in Orlu.
Gostilne so imele dosti smešljivk Bahabirt, Figabirt, Klobasabirt, Kobilabirt, Žababirt, Koruzabirt,Švederbirt, Knedelfabrika.

Gostilne so imele svoje znake.
Že v srednjem veku je bila v navadi smrečica ali drugo drevce, šop slame, oblanje, venec, obroč ali pentagram.
Tabla ali ščit je bil znak gostilne, ki je prenočevala tujce.
Ker so to opuščali, je leta 1618 ljubljanski policijski red določal, naj se na gostilnah izobesijo slikane table kot kazala, da se ve tujec tja zateči in mu ni treba po mestu tavati.
lelj :: 25.07.2020 ob 17:11
SEJMI

Za gostilničarje, obrtnike, kupce in prodajalce je bilo važno, da so vedeli za tržišče, kjer so si nabavili svoje potrebščine.
Prvotno si si stvari mogel nabaviti pod komuno, pri rotovžu ali pod Trančo.

1636
Jeseni so sklenili, da prašičev ne bodo več prodajali na Mestnem trgu, marveč pri šrangi pred Špitalskimi vrati.
To so kmalu preselili na Žabjek.

1673
Avguštinci na Gorici so podrli plot in prišli s tem v navzkrižje z mestnim svetom, ki jim je odvzel benificij v meščanskem špitalu in ga podelil diskalceatom.
Vrh tega so jim vrnili svinjsko sejmišče iz Žabjeka zopet nazaj pred njihovo cerkev.
Tu so prodajali tudi drva in les.
Tu so se vršili tudi živinski sejmi.

1767
Zaradi smradu in nevarnosti požarov je bila meščanom nadležna navada, da so ščetinarje po zakolu smodili, namesto da bi jih z vrelo vodo polite skubili.
Leta 1767, 1770, 1781, 1784 in 1802 so ukazovali, da ščetinarje ne smejo smoditi v mestu pred hišami, marveč le zunaj na polju.

1786
Živinske sejme so z odobritvijo kresijskega urada prestavili z Marijinega na Kapucinski trg.

1793
Po tržnem redu so smeli na semanjih dneh prodajati žito le pred rotovžem pod komuno.

Prašiče so smeli prodajati na Poljanah.
Da je bila ena stran ceste prosta za vojaštvo in občinstvo, so smeli vozovi s prašiči stati v vrsti le na eni strani.
Vojaška oblast je zahtevala, da so ob semanjih dneh gnali prašiče še niže šentpetrskega mostu.
Gostilničarjem so naložili, da so morali prašiče začasno spraviti v svoje hleve in dvorišča.

Slamo, seno, zelje, repo in sadje na vozeh so smeli prodajati pred kapucinarji (Zvezda).

1796
S Kapucinskega trga so preložili živinsko sejmišče v Kravjo dolino na sedanjo Vidovdansko cesto.

1802
Za škofijo je poleg tržnih lop stalo skladišče za blago tujih trgovcev, ki ga ob sejmih niso mogli prodati.
Razen tržnih lop so bile spravljene tudi stojnice za velike letne sejme.
Tam so stale tudi redne mesarske lope.

1811
Maršal Marmont, ki je stanoval v škofijskem dvorcu, je dal prestaviti sejmišče s sedanjega Pogačarjevega trga na zasuti prostor mestnega jarka in Poljanskih vrat, ki je potem nosil ime Sejmski ali Jarmanski (Jahrmarkt) trg.

1814
Napravili so vrsto zidanih tržnic na treh straneh trga, ki je bil odprt le proti severu.

Na koncu Poljan je bila klavnica.
Tam je bil tudi živinski in žitni sejem.

Zelenjavo in druga živila so prodajali pred rotovžem.
Sadje so prodajali na Marijinem in Novem trgu.

Ob Ljubljanici so bile mesnice, v Trnovem pa konjač s hlevi za obolele živali.

1840
Podrli so kramarske lope na Čevljarskem in Špitalskem mostu.
Zgradili so zidane hišice v Slonovi ulici ob podrtem zidu frančiškanskega vrta.

1847
Magistrat je prestavil v Cerkveno ulico sejmišče za prašiče, ki so ga kasneje preložili pred cukrarno na Poljanski nasip.
lelj :: 01.08.2020 ob 11:14
CESTE

V srednjem veku so ceste in pota vzdrževali mejaši, graščinske gosposke pa le v toliko, kolikor so bile same zainteresirane, da jim cestninarski, mostninarski in brodninski dohodek ni ušel iz rok.
Odtod so tudi prepovedi, da bi se potniki in vozniki izmikali po stranskih poteh.

Ceste so bile v slabem stanju.
Promet z vozovi je bil silno težaven.
Večino blaga so pretovorili na konjih in mulah.
Na cestah so bili običajni jezdeci.
Pešačili so le ubogi in romarji.
Ženske so potovale jež ali pa kakor stari, bolehni in slabotni v nosilnicah med dvema konjema.
Tako navadna je bila ježa, da niso govorili o cesti, da pelje v ta ali oni kraj, marveč le o poti, koder se jezdi v dotično mesto.

1385
Listina omenja hišo, ki leži ob cesti, po kateri jezdiš v Kamnik.

1530
Omenja se njiva, ležeča pri križu, kjer se jezdi proti Vrhniki.

V 15. stoletju naletimo na pokrite vozove.

V 16. stoletju so se še redko vozili s pokritimi vozovi.
Vozovi so bili le na dvoru.
Plemstvo ni smelo uporabljati kočij.

V začetku 17. stoletja so bile le 4 karose.
Kdor ni imel jezdnega konja, si ga je izposodil pri znancu ali ga najel pri konjskih mešetarjih.

1634
Bila je kuga v Gradcu.
V Ljubljani so v skrbi pred okužbo razglasili, da bo kaznovan vsak nosač, sel in tovornik, ki bo krenil v Gradec ali posodil konja za v Gradec.

V 18. stoletju po zboljšanju cest je bilo kočij vedno več.
Potovanje na jež in v nosilnicah je izginjalo.
Usihalo je staro tovorjenje blaga.
Močno se je razmahnil tovorni promet.
Ostale so v navadi sani, ki so po snegu gladko drsele tudi po najslabših kolovozih.
Pri nas, razen na Gorenjskem je bilo le malo sani, ker se vreme pozimi hitro menja in je le malo trajnega snega.

Osebni in tovorni promet med Ljubljano in Vrhniko so opravili mali in veliki trnovski čolnarji.
Imeli so svoje pristanišče na Bregu, kjer je bilo prometno vozlišče, dokler ni stekla železnica proti Trstu.

Na Savi so prevažali blago in ljudi brodarji in splavarji proti Slavoniji, kjer so nabavljali žito.
Zaradi prehudega strmca so se po reki navzgor posluževali živalske vprege vlačugarjev.

1809
Sredi vojnih priprav je marca odplula iz pristanišča v Zalogu prva vodna diligence za prevoz potnikov in blaga.
Prevoznina od Ljubljane do Siska je bila za osebo 2 goldinarja in za 1 stot blaga 1 goldinar.
Ta prva poštna ladja je potrebovala do Zagreba 3 dni, do Siska 5 dni.
Nazaj je potrebovala 14 dni.

Po suhem je izobražena mladina rada potovala peš po deželi in se navduševala nad naravo, gorami in razvalinami.
Žiga Zois je postavil spomenik slapu Savice in navdušil Vodnika spoznavati kamenje.
Hladnik se je ukvarjal z botaniko.
To je bil čas prvih gorohodcev.
lelj :: 01.08.2020 ob 11:15
POŠTA

Posredovalno in obveščevalno poštno službo so prvotno opravljali peš ali jež.
Kot odposlanci so veljali za nedotakljive.
Nagrado in darove so dobili od naročnika in prejemnika.
Pisma so jim tudi prestregli in jih oplenili.

Samostani so si že v srednjem veku med seboj sporočali novice po slih.
Novice so prenašali tudi trgovci, mesarji, potujoči kramarji, rokodelski pomočniki, dijaki, glumači in pevci, ki so na proščenjih in sejmih pripovedovali množici o najnovejših dogodkih.

1516
Začela je delovati prva redna poštna zveza družine Taxis med Nizozemsko in Avstrijo.

1563
Poštno zvezo Taxis so razširili na druge nemške dežele.

S poštno službo so si poštni mojstri s pismenimi sporočili novic zagotovili dober postranski zaslužek.
Ta pisma so imenovali Neue Zeitung, Avisi in Ordinari Zeitungen.
Pozneje so v Augsburgu, Nürnbergu, Frankfurtu in Kölnu osnovali posebna podjetja za izdajanje takih pisanih sporočil.
Tudi pri nas so bile znane in razširjene novice, ki jih je zbirala svetovna trgovska hiša Fuggerjev v Augsburgu.

1620
Magistrat je imel naročene pisane novice.
Graškemu poštarju je za novalia (novice) plačal 40 goldinarjev in 50 krajcarjev.

Z razširitvijo tiskarske umetnosti so namesto pisanih začeli izhajati tiskani časopisi.
Za njihov zametek veljajo kolorirani lesorezi z besedilom.
Na njih so bile večinoma nabožne in romarske podobice ter hišni blagoslovi.
Konec 15. stoletja se na lesorezih pojavijo svetne stvari, tako da so te slikovnice nadomeščale poznejši ilustrirani časopis.

1515
Med najstarejše tiskane novine spada letak s slovenskim puntarskim pozivom Leukhup, Leukhup woga gmaina.

V času turških bojev je bilo v trgovsko proti turškemu Balkanu in po Benetkah proti bližnjemu vzhodu in jugu razgibani Ljubljani važno poročevalsko središče, ki je z novicami zalagalo zahodno Evropo, kjer so poročila ponatiskovali in prevajali v jezike.

1575
V Mandeljčevi tiskarni je izšel Jurija Kisla letak Herbarta Turjaškega življenje in smrt.
To je bilo prvo v Ljubljani latinsko in v nemškem prevodu natisnjeno delo domačega pisca.

1578
Izšla je Ein warhafftige und erschrökliche Neuwe Zeytung o turškem napadu na Metliko.

1593
Natisnjena je bila novica o dveh prikaznih v Ljubljani in Radgoni.

Te novice so poročale o naravnih dogodkih, naravnih nesrečah, bojih, hudodelstvih, spačkih, prividih in politiki.

Silna množina takih listov je prišla na trg v 16. in 17. stoletju , vendar se je zaradi manj vredne vsebine od tega zelo malo ohranilo.
Vrh tega je gosposka preganjala kot klateže raznašalce teh listov, popotne rokodelce in pevce, ki so svojo robo vsiljivo ponujali po gostilnah in semnjih.
Proti drugi polovici 18. stoletja so tedensko ali večkrat tedensko izhajajoči časopisi izpodrinili staromodno razpečevanje novic.

1707
Poskus tednika Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen je po nekaj letih zaspal.

V 17. in 18. stoletju so vzdržali poleg tiskanih še pisani časopisi, ker so bili svobodni in niso bili vezani na nobeno cenzuro oblasti.
Da ni bil denarni izdatek prevelik, so izobraženci v Ljubljani po trije ali več skupaj naročili tiskan časopis.
Leta 1752 je bil to kölnski francoski list.

+++

Postiljon je ostal še dolgo posredovalec novic za najširše občinstvo.

19 OKT 1758
Zjutraj pred šesto uro je s trobentanjem in glasnim pokanjem biča prijezdil postiljon v mesto z oznanilom o zmagi Avstrijcev, ki so jo dosegli pri Draždanih nad pruskim kraljem 14. oktobra.

Baron Raigersfeld je nagnal sina iz postelje, da je hitel na poštni urad po podrobnejše novice.

+++

1524
Zaradi turških roparskih pohodov na južno Štajersko in Kranjsko so naročili štajerskemu vicedomu, da uredi peš pošto s tremi menjalnimi postajami med Gradcem in Ljubljano in da izplača prenašalcem mesečno 3 goldinarje.

1526
Dobil je ljubljanski vicedom ukaz, naj osnuje peš pošto proti Gorici.

1529
Bilo je turško obleganje Dunaja.
Potovsko pošto so spremenili v jezdno zaradi turške nevarnosti.

1533
Nekatere iz vojaških ozirov ustanovljene stranske zveze so zaradi varčevanja opustili, ko je carigrajskem premirjem turška nevarnost minila.

1560
Na ukaz poljskega kralja Sigismunda II. Avgusta je šla poljska pošta za prenašanje diplomatske pošte med Krakovom, Benetkami in Rimom.
Bilo je mogoče po tej zvezi dostaviti v šestih dneh pisma z Dunaja v Benetke.
Zveza z Dunajem preko Gradca je zamrla.
Graški poštni mojster J.B. Paar je izračunal, da mu ta poljska pošta močno zmanjšuje njegove dohodke.
Od leta 1573 si je prizadeval, da bi mu vlada priznala izjemno pravico.

21 OKT 1573
Kranjski deželni zbor je sklenil prispevati 200 goldinarjev za ustanovitev peš pošte med Ljubljano in Gradcem.
Sel je odhajal vsake 4 dni iz Ljubljane v Gradec in nazaj.

Razen vojaškim je bila veriga poštnih postaj namenjena tudi državnim upravnim namenom.
Kot redna pošta je sprejemala in prenašala tudi pisma zasebnikov.

1578
Na zahtevo nadvojvode Karla so dovolili kranjski deželni stanovi letni prispevek 300 goldinarjev, da so vpeljali konjsko pošto od Maribora do Ljubljane.

1587
Cesar Rudolf II. je pristal na avstrijski poštni kurz od Dunaja, Gradca, Ljubljane do Benetk.

1588
Jezdna pošta je bila raztegnjena do Ljubljane do Gorice in Benetk.
Deželni stanovi so zanjo dovolili 200 goldinarjev podpore.

1688
Bil je z odcepom pri Razdrtem od goriško beneške proge vzpostavljen poštni promet s Trstom.
S pogodbo med ljubljanskim poštarjem baronom Bokalškim (grad Bokalce) in pooblaščencem tržaškega mestnega sveta.

1730
Dobil je Gradec s Trstom dvakrat na teden jezdno pošto.
Cesar je dovolil, da so zaradi velikih sejmov v Trstu začeli odhajati iz Ljubljane na teden še trije redni prevozniki in sicer v Trst, Gorico in Reko.
Za Trst in Gorico je bila tarifa po 3 goldinarje od osebe, za Reko 4 goldinarje.

1738
Odredil je cesar Karel, da naj pošta iz Karlovca v Gradec ne vozi več čez Krapino, marveč prek Ljubljane.
Zveza je bila dvakrat na teden.

15 SEP 1747
Z navadnim poštnim vozom je potoval Rakovec Raigersfeld iz Ljubljane na Dunaj.
Ob 8.30 se je odpeljal z ženo iz Ljubljane.
Ob 12.00 je bil v Št. Ožbaltu.
Ob 16.30 je bil v Celju.
Ob 01.00 je bil v Mariboru.
Ob 10.00 je bil v Gradcu, kjer so duškali 2 uri in pol.
Ob 01.00 so prišli v Mürzzuschlag.
Ob 03.00 so prišli na Semmering.
Ob 15.00 so prišli na Dunaj.

1749
Septembra se je komisija pripeljala v štiri vprežnem vozu iz Ljubljane do Polja v dobre pol ure.
Ob 11.25 so v Kašlju stopili v ladjico s štirimi brodarji.
V pol ure so prispeli v Kleče, kjer je bilo razkladišče za vino za Gorenjsko.
Ob 13.10 so bili v Kresnicah.
Ob 14.25 so bili v Litiji.
Ob 14.45 so bili v Ponovičah.
Ob 16.25 so bili v Renkah.
Ob 17.30 so pristali v Zagorju, kjer so prenočili.
Naslednji dan so pregledali še odsek proti Belim slapovom ter odobrili pristojbine kmetom za vlek po vodi in za prevažanje blaga po suhem, kjer ga je bilo treba raztovoriti z ladij.
Komisija se je vrnila preko Trojan in se vsedla v Št. Ožbaltu v dva poštna voza.
1 voz je bil vprežen z dvema konjema, drugi pa s tremi konji.
V Ljubljano so prišli v 4 urah.

Zaradi slabih cest so na stranskih progah še vedno tekali jezdni sli.
V drugi polovici 18. stoletja je poštni voz vzdrževal preko Ljubljane zvezo med Trstom in Celovcem ter Solnogradom.

1750
Cesarica Marija Terezija je odredila, naj diligenca obratuje tudi med Dunajem in Gradcem.

1784
Maja je imel Trst z Ljubljano in Gradcem poštno zvezo vsak dan.
Na stranskih progah je ostala povezanost dvakrat do trikrat na teden.
V promet so prišli redni prevozniki in diligence.
Diligence so bili poštni vozovi, ki so ob določenih dneh prihajali, odhajali, sprejemali potnike in robo.

1838
Ko je vodna diligenca po Savi odpovedala, je dobila Ljubljana dvakrat na teden redno vozno poštno zvezo z Zagrebom.

+++

Novi trg je bil v bližini carinskih skladišč pristanišča na Bregu večkrat tako zatrpan s trgovskim blagom, da je bil včasih prevoz čez Novi trg nemogoč.

Po mestu je po ozkih, po rokodelcih z njihovem orodjem in gradivom zastavljenih ulicah pomenila za pešce nevarnost prehitra vožnja.
To so večkrat prepovedali.

1786
Zabičali so in po bobnarju razglasili, da ne sme noben kočijaž skozi mesto in predmestje prehitro voziti, sicer ga bodo brez ozira na osebo in livrejo potegnili s kozla, zaprli in kaznovali.
Zlasti previdno so morali voziti, če so bile veseloigre, plesi in javne prireditve.

Vozili so po sredini ulice in mostu, nikoli preblizu hiš in zidov.
Hodniki za pešce niso smeli biti zastavljeni z vozovi.
Ko je nekdo prehitro jezdil, so ga za 24 ur zaprli v stolp.

Pri vojaški bolnici je straža ustavila kmečki voz zaradi prehitre vožnje.
Za to in zaradi grožnje z bičem so kaznovali voznika javno na trgu z 10 palicami.

1790
Policijski red za Ljubljano določa kočijažem in drugim voznikom kot kazen za prehitro vožnjo 25 batin s palico.

1792
Dobili so 12 palic vozniki, ki so vodili konje zgolj z bičem in brez vajeti drveli po mestu.

Ko je voznik povozil žensko in ji trikrat nalomil roko, ji je plačal 15 goldinarjev za zdravljenje in 5 goldinarjev za bolečine.

1866
V občinskem svetu se je pritožil Blaznik zoper voznike in njihovo pokanje z bičem, češ da delajo tak hrup, kakor bi na gmajni bili.
lelj :: 01.08.2020 ob 11:16
TLAKOVANJE

Netlakovane in tlakovane, a izrabljene in razdrapane ulice so bile obupne ob dežju, ko se je valila po njih umazana kaša ter je bilo treba po leseni brvi iti z ene strani ceste na drugo, ali pa si moral se opotekati s kamna na kamen.

Köln je začel s tlakovanjem v začetku 14. stoletja.

1318
Kleriki frankfurtske predmestne cerkve so sklenili, da bodo na določene velike praznike prišli v stolnico le, če bo to dopuščalo vreme in blato na cesti.

1562
Frankfurt na Majni še ni imel tlakovanih cest, ko se je kralj Maksimilijan II. posebej priporočal, da bi mu tlakovali cesto do njegovega prenočišča, ker da je ta pot pozimi nekam huda in zelo globoka.
Občinski gospodje Frankfurta so si morali nadeti lesene cokle, ali pa so jo kar na hoduljah mahnili na seje, da so se mogli v primerno čisti obutvi prikazati v častitljivi rotovški posvetovalnici.

Na Dunaju in v Gradcu, kjer so imeli člani vladarske rodbine svoj dvor, se je plemstvo zlasti ob slabem vremenu posluževalo nosilnic.

V Ljubljani so kmalu spoznali, da se da lepo služiti ter so vzdrževali v svoj dobiček nekaj nosilnic.

1735
Magistrat je določil, da se za eno pot v mestu plača od stola nosilnice 7 krajcarjev, v predmestju pa 12 krajcarjev.
V Gradcu je bilo treba plačati 9 krajcarjev.

Kmalu je magistrat prosil za privilegium privativum, po katerem bi smel imeti v Ljubljani samo on nosilnice, v kolikor bi se mu jih zdelo potrebno.
Iz dohodkov bi tlakovali ulice in trge ter vzdrževali ceste.

4 AVG 1745
Cesarica Marija Terezija je izdala mestu izključno pravico, da je dalo v promet nosilnice, ki so morale biti čiste, nosači pa trezni in dostojni.

Dohodki so se z drugimi denarnimi viri porabili za izboljšanje mestnega tlaka.
Stolonoši so bili v prostem času uradni služitelji in so pometali tudi ulice.
Plačo so dobivali na teden.
Na 3 mesece so dobivali še odškodnino za čevlje.
Na 3 leta so dobivali novo obleko.
Največ so zaslužili pozimi in v predpustu, najmanj pa poleti.
Včasih niso zaslužili niti toliko ne, kolikor je znašala plača.
Z nosilnicami so stali pod Trančo, kjer so imeli majhno obokano sobo.

Lesena nosilnica na dveh nosilnih drogih je bila znotraj poblazinjena in s suknom prevlečena.
Imela je streho z okrašenim robom iz trakov ali z resami.
Zunaj je bila prevlečena z usnjem in obita z rumenimi žebljički.
Stala je 40 goldinarjev in 34 krajcarjev.

1783
Spomladi je cesar Jožef II privileg razveljavil in dovolil, da je za letni prispevek k mestnemu tlakovanju mogel vsak dati v promet nosilnice.
Stolonoši so lahko prenehali biti mestni uslužbenci.
Štirje stolonoši kot najemniki so plačevali do leta 1793 za svojo pravico mestu po 30 goldinarjev.

1793
Ker je posel šel slabo, niso zmogli najemnine.
Prosili so za popust davščine, ker da ne morejo več izhajati zaradi vedno večjega izpodrivanja po izvoščkih.
Ti so v udobnejših kočijah vozili na obiske, zabave v reduto, v gledališče in na sprehode.

Po letu 1799 se nosilničarji ne omenjajo več.

+++

V srednjem veku so bile ljubljanske ulice zaradi manjšega prometa manj razdejane kot drugod po Evropi.
V starejši dobi so tlakovali le odtočne cestne jarke z okroglim savskim prodnim kamenjem, mačjimi glavami.
Hodniki so bili ponekod iz večjih apnenčastih kvadrov.

Sredi 16. stoletja je bila v Gradcu v mestu netlakovana še večina cest, ki so kazale globoke kotanje in luže.
Takrat je bila Ljubljana bolj napredna.

27 AVG 1568
Na seji so sklenili, da se na novo tlakuje Špitalska ulica do rotovškega vodnjaka.
Mestni sodnik je opozoril hišne posestnike v Špitalski ulici, da mora vsak na lastne stroške napraviti tlak pred svojo hišo.
Mišljen je bil pločnik.

1569
Januarja so pisali pokladalcu tlaka, naj ne hodi v Ljubljano, ker bo dal mestni blagajnik tlakovati Špitalsko ulico po ljubljanskih zidarjih.

Februarja so mestni očetje sklenili, naj se sodnik in blagajnik s tujim tlakarjem čim prej dogovorita za tlakovanje Špitalske ulice.

Aprila je denar za tlakovanje začel pohajati.
Naročili so blagajniku, naj z občinskimi svetniki izmeri tlak v Špitalski ulici in izračuna, kaj bi stal, šele potem se bo mestni svet mogel odločiti, če bo nadaljeval z delom.

Meščani so želeli, da bi se tlakoval tudi Stari trg od kruharne naprej (Tranče).
Na rotovžu so odgovorili, naj soseska na Starem trgu sama plača tlakovalnega mojstra in dninarje.
Mesto pa jim da potrebni kamen in pesek.

27 JUL 1571
Naročili so, naj mestni blagajnik da tlakovati po vseh ulicah, ko je tlakovalec že v mestu.
Del ni bilo mogoče izvršiti zaradi pomanjkanja denarja, gradiva in izvežbanih delavcev.

1581
Nadaljevali so tlakovanje.
Od julija do avgusta so tlakovali cesto Pred škofijo.
Od avgusta do novembra so delali obok na rotovžu s tlakom pred njim.
Tlakovan je bil tudi Novi trg in Breg.

1620
Tlak na Novem trgu in Bregu je bil tako obrabljen in razdejan, da po njem ni bilo več mogoče hoditi ali voziti.

1634
Tlakovali so sejmišče in trg pred lontovžem, popravili Novi trg in Breg.

1774
V policijskem redu za Ljubljano je bilo določeno, naj se potrebno tlakovanje izvrši, ako so sredstva na razpolago in sicer spomladi ob lepem vremenu.
Drugače naj se ceste večkrat posujejo s peskom.

1816
Začeli so graditi kanale in pretlakovati Marijin trg, Špitalsko ulico, Mestni trg, Stari trg in Križevniško ulico.

1844
Postavili so leseni tlak na Ajdovščini.

1846
Tlakovali so Gradišče pred Igriščem.
leskova mast :: 02.08.2020 ob 0:38
“Na ukaz poljskega kralja Sigismunda II. Avgusta je šla poljska pošta za prenašanje diplomatske pošte med Krakovom, Benetkami in Rimom.”
Je bila to tudi pes posta ali s konji? Ne vem, ce so takrat ze redno uporabljali kocije?

Razdaljo okoli 600 km med Dunajem in Benetkami so prehodili v 6 dneh? To je vendar 100 km na dan!!! So imeli tekace, ki so jih menjali vsakih par kilometrov ali kako so to izvedli, ne da bi jim postarji med potjo umrli zaradi izcrpanosti kot tisti ubogi prvi maratonec iz Aten.

Ce napises kaksno manj znano besedo, kot sta npr. kolomaz in vicedom, kjer so duskali 2 uri in pol v Gradcu, diligenca (jaz besedo razumem kot pridnost, prizadevnost)a lahko zraven napises definicijo?
lelj :: 02.08.2020 ob 11:48
Diligenca, Diližansa - poštna kočija za prevoz pošte in potnikov na večje razdalje med poštnimi postajami.

Vozili so ob določenih dnevih.
Plačilo za prevoz je bilo visoko, odvisno od števila vpreženih konj, od mitnin in mostnin.
leskova mast :: 02.08.2020 ob 12:52
V začetku 17. stoletja so bile le 4 karose.
Kaj so bile karose?

Kaj je bilo potovanje na jez?
lelj :: 02.08.2020 ob 13:57
potovanje na jež = potovanje na konjskem hrbtu
lelj :: 02.08.2020 ob 14:16
karose = kočije

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.