PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

STARA LJUBLJANA - 7


lelj :: 29.06.2020 ob 19:50
Obstaja legenda o Lipniku, ki pravi, da ako je dekle šlo za grm na območju svetišča, je zagotovo zanosilo.
lelj :: 29.06.2020 ob 19:52
Obstaja tudi mit o smodnišnici na Gradu.
Ob eksploziji naj bil vrata smodnišnice odneslo do Črnuč.
mici :: 29.06.2020 ob 19:54
Mavro, se mogoče ve kam na Turško so odpeljali dekleta iz Beričevega?
sledim :: 29.06.2020 ob 20:01
Hvala ti za vsa izčrpna pojasnila. Res zelo zanimivo.
Ko so kopali traso avtoceste pred šentviškim tunelom, so našli precej razbite lončenine. Res velike količine.
Nikjer pa nisem zasledila, da bi kdo pisal o tem.
mici :: 29.06.2020 ob 20:20
Avtor: sledim
Hvala ti za vsa izčrpna pojasnila. Res zelo zanimivo.
Ko so kopali traso avtoceste pred šentviškim tunelom, so našli precej razbite lončenine. Res velike količine.
Nikjer pa nisem zasledila, da bi kdo pisal o tem.



http://www.skupinastik.si/arheoloska-podoba-przana-z-okolico/

https://www.nms.si/si/muzej/oddelki/arheoloski

Tukaj glej od strani 145 dalje

https://www.academia.edu/31137258/GU%C5%A0TIN_M._ed._._Srednji_vek_arheolo%C5%A1ke_raziskave_med_Jadranskim_morjem_in_Panonsko_ni%C5%BEino_Mittelalter_arch%C3%A4ologische_Forschungen_zwischen_der_Adria_und_der_Pannonischen_Tiefebene._Ljubljana_Narodni_muzej_Slovenije_2008._228_str._ilustr._ISBN_978-961-6169-65-3._COBISS.SI-ID_245062144_

To so prvi trije zadetki na googlu, zagotovo je gradiva še več.
sledim :: 29.06.2020 ob 20:29
Hvala!!! Priznam, mojo lenobo si podprla.
Ampak sem ti res hvaležna. Grem brat!
lelj :: 30.06.2020 ob 16:02
Cehi so imeli še svoje praznike in romanja k svojim oltarjem in rokodelskim zavetnikom.
Na ta način so se prazniki porazdelili na vse leto, kar je bilo potrebno, ko sicer ni bilo nobenega dopusta za oddih.

V 15. stoletju je bila četrtina leta dela prosta.
V dobi reformacije so praznike omejili.

V 17. stoletju je število praznikov naraslo.
Delovni dan je trajal poleti 15 ur, pozimi pa 12 ur.

Imovitnejši meščani so se v poletni vročini zatekli v svoje vrtove, ob žetvi in trgatvi so si vzeli nekaj prostih dni kot počitnice..

Od nekdaj je bilo reševanje ugank in zastavic kot tekma razboritosti, uma in spomina priljubljena družabna igra.
V prijetni pošteni družbi je bila stara navada namest klafanja ali opravljanja zastavljati si uganke, da so se pred kregom inu prepiram obvarovali ter per dobri voli inu perjaznosti obderžali.

Dosti hrupnega veselja so nudili letni sejmi, od katerih sta dva trajala po 14, trije pa po 3 dni.
Takrat so pritisnili v Ljubljano glumači, razkladači sanj, vedeževalci iz zvezd, umetni jahači, plesalci na vrvi in čarodeji, ki so s svojimi norčijami zabavali množice.
Poleg njih so bili še potujoči padarji, kramarji, mazači, ranocelniki in zoboderi.
Kazali so divje zveri, plesoče medvede in pse, borbo med konjem in kozlom, jezdečo opico, velikane, pritlikavce in spačke.
Iz vsake gostilne je donela godba in petje.
Piskači so že pri obedu vabili na poskočni ples.

1552
Z nadvojvodom Maksimilijanom je prišel iz Španije preko Trsta v Ljubljano prvi slon, ki je počival na kraju današnjega hotela Slon.

Priljubljena zabava je bil lov na povodne ptice na Barju in srne v Mestnem logu.

1660
Cesar Leopold I. se je zabaval v Ljubljani s tičjim lovom.

1791
Za cesarja Leopolda II. in napolitanskega kralja so priredili na Ižanskem medvedji lov.

Zvečer so se shajali meščani v gostilnah.
Pri kozarcu vina in piva so obravnavali dnevne, poslovne, krajevne, zasebne in politične zadeve.
Zbijali so često burkaste šale tudi ob navzočnosti žen in hčera, ki so določene dni prihajale z njimi v gostilne.

Ženska se je zunaj komaj smela udeleževati moške družbe in je ostajala spodobno doma.
Šele renesansa in rokoko je žensko nekoliko otresla srednjeveških spon in tako je ženska svobodneje zadihala.
Po tem se je vedno bolj kazala v javnih zabaviščih.
Zato je bila tudi bolj izpostavljena nevarnosti, da se okuži po nenravnosti ali da ji pri vladajoči prizanesljivosti otopi čut za pravo spodobnost.

+++

V namenih vseh vladavin je,
da pustijo svobodno pot preprostemu telesnemu izživljanju.
Ljudje naj se iznore in v pijančevanju naj se jim ubije čut za realni svet,
da pozabijo na nevšečnosti življenja.

Za vsako glasnejšo kritiko razmer je po svojih vohunih takoj zvedela policija.

9 NOV 1747
Kranjska kameralna, komercialna in politična reprezentanca je očitala magistratu, da so v kavarnah in gostilnah prišli že kar v navado nedovoljeni zakotni sestanki ljudi svetnega in duhovskega stanu, kjer predrzno govorijo, nesramno kritizirajo in zločinsko modrujejo.
lelj :: 30.06.2020 ob 16:03
V poletnem času so na predmestnih vrtovih kegljali, v gostilnah pa kartali, kockali, igrali domino, šah in biljard.
Igrali so sprva za zabavo, kratkočasje in za čast.
Kasneje so začeli igrati za denar.

Kvartanje je orientalskega izvora kot šah.
V 14. stoletju je kvartanje prišlo čez Italijo na Nemško in postalo priljubljeno pri moških in ženskah.
Karte so izdelovali v južnonemških mestih, zlasti v Ulmu in Augsburgu, sprva na roke.

1487
Igrala je Katarina Liechtenberger, hčerka vitanjskega kastelana, karte s kaplanom oglejskega patriarha.
Nista igrala za denar, marveč za klofute.

V poznejših stoletjih je kneginja Turjaška na en sam večer zaigrala 12 000 cekinov.

1713
Prvič se omenjajo kavarne.
Proti koncu stoletja je bilo v Ljubljani 5 kavarn.

1714
Izšel cesarski patent zoper visoke stave.

1727
V Ljubljani je Jud Verturo iz Krmina dobil pravico za izdelovanje kart.
Kmalu je zaradi pomanjkanja dela zapustil v Ljubljano.

1733
Jud Verturo je namraval ustanoviti tovarno kart v Gorici ali Trstu.

1744
Izšel cesarski patent zoper visoke stave.

1746
Izšel cesarski patent zoper visoke stave.

1753
Izšel cesarski patent zoper visoke stave.

1758
Izšel cesarski patent zoper visoke stave.
Navedena je bila vrsta prepovedanih iger, ki so jim potem dali nova imena in jih igrali naprej.

Visoke stave so povzročale propad družin.
Prišlo je do pretepov, ubojev in samomorov.
Mladina se je zavajala k vsem mogočim početjem in služinčad k goljufijam, da je dobila denar za kvartanje.

Izza sredine 18. stoletja je bilo treba plačevati pristojbine kot prispevek mesta za leta 1754 ustanovljeno prisilno delavnico in kaznilnico.
Pristojbine so plačevali od kegljišč, plesov, biljardov, gledaliških predstav in igralnih miz za karte.

1763
Karte so naročali s Koroškega.

1765
Hazardne igre so vobče prepovedali.

1785
Pri dovoljenih igrah so prepovedali visoke stave.
Če bi gostilničarji trpeli visoko igranje, so jim zažugali z zaporom od 3 do 8 ali več dni.
Z bobnanjem po ulicah in oglasi po gostilnah je bilo služinčadi prepovedano igranje za denar.
Smeli so igrati le za zabavo, pijačo ali zapitek.
Prestopek so kaznovali s 3 dni zapora, pri ponovitvi z batinami.
Gostilničar je plačal 2 tolarja in več kazni.
Če je bil nepremožen, so mu grozili z občutno telesno kaznijo.
Ako trikrat ni prijavil oblasti prepovedane igre, so mu vzeli gostilniško pravico.

1786
Poleti so pri Racabirtu kvartali vagabundi.
Za kazen so poslali dva za 4 tedne v prisilno delavnico.
Dva sta prejela po 6 palic udarcev.
En je prejel 3 palice udarcev.
En je dobil 8 dni zapora ob kruhu in vodi.

Dninarja so ponoči zasačili, da je igral za denar.
Dobil je 5 palic.

Igrali so rokodelski pomočniki v gostilni igro Labet.
Enemu so prisodili 10 palic.
Dvema so prisodili 3 dni zapora ob kruhu in vodi.
2 goldinarja je plačal v ubožni sklad gostilničar, ki je z njimi igral.

Zaradi igre Labet sta bila kaznovana 2 hlapca s 6 palicami.
Priigrani denar sta morala vrniti.

1787
Šentviški župnik je tožil, da se je razširila razvada fucanja za denar.

1790
Notranjeavstrijski gubernij v Gradcu je svaril pred hazardnimi igrami.

V Ljubljani so znova prepovedali zakotne in druge visoke igre.
Posli so smeli igrati le za zabavo, kvečjemu še za kak napitek (ceho).
Po gostilnah so prepovedali napivati, ker to vodi k nezmernosti, prepiru, uboju in uporu.
Glumačem, godcem, skakačem in vagabundom ne smejo gostilničarji postreči ali jih prenočiti.
Pevci, piskači in škripači ne smejo nikogar nadlegovati, če niso naprošeni, da jim pojejo in godejo.


1848
10 kavarn v Ljubljani.

+++

Kar je bila navadnemu meščanu gostilna, to je bil za izobražene in imovitejše sloje salon.
Tu so razpravljali o politiki, znanosti, umetnosti in literaturi.

Zunaj zaprtih prostorov so meščanu pestrile enoličnost viteške in pasijonske igre, procesije, sprevodi in sprejemi vladarskih in drugih visokih osebnosti, ko so ceste posuli s cvetjem in zelenjem.

1653
Ferdinand IV. je bil izvoljen za rimskega kralja.
V Ljubljani so dogodek pozdravili s streljanjem in godbo.
Zvečer so bila okna razsvetljena s pisano poslikanimi lampijončki.
Rajanje je trajalo vso noč.
Drugi dan se je nadaljevalo s kresom, umetnim ognjem in z raketami na Prulah.

1678
1682
Slavje ob rojstvu cesarskih princev.
Streljali so.
Zvečer so bila za dve uri razsvetljena okna s svetilkami in plamenicami.
Na transparentih so se bleščali napisi, rekla in slikane podobe.
Mesto je pred rotovžem priredilo javno gostijo.

1790
Ob prihodu novega vladarja Leopolda II. so priredili na Ljubljanici veličastne zabavne vožnje.
Zvečer v okolici rotovža je gorelo 4000 luči.
V naslednjih dneh so bile strelske tekme, ples v reduti, vodni lov na Ljubljanici in medvedji lov v ižanskih gozdovih.

+++

1709
Je Parižan, nadkonjar kneza Porzie, ves pust prirejal veselice s plesom, lepo godbo in okrepčili.

1713
Ob kugi so prepovedali veselice, plese in godbo.
Zvečer so morali zgodaj iz gostiln.

1715
Kljub temu, da je navček po večkrat na dan oznanjal kužno smrt, so se visoki in nizki veselili pusta, plesali in se gostili.

1751
Pred božičem je zaprosil laški duhovnik pri vladi za dovoljenje, da bi tri kralje obhajali v Ljubljani na primorski način.

Zaradi mraza so bile pustne prireditve v zaprtih in kurjenih prostorih.
Sunbeam :: 30.06.2020 ob 16:21
Avtor: lelj

Zato je bila tudi bolj izpostavljena nevarnosti, da se okuži po nenravnosti ali da ji pri vladajoči prizanesljivosti otopi čut za pravo spodobnost
Že takrat je veljalo, baba pijana, miška prodana.
lelj :: 01.07.2020 ob 17:25
Tok Ljubljanice je bil pred poglobitvijo Gruberjevega prekopa miren.
Gladina na Vrhniki je bila skoraj v isti višini kot v Ljubljani.
Domala, da ni bilo bregov, ki so bili obdani s košatimi hrasti.

To je vabilo meščane na mirno tekočo vodo, da se v čolničih vozijo po reki in se ob gostijah, godbah, plesu in petju radujejo lepe narave, saj je bil pogled na barjanske travnike in loge edinstven.
Zlasti ob poletnih popoldnevih je bilo živo na reki.
Meščani so jemali s seboj malico, ki so jo použili v senci dreves ali pod šotorom na travnikih.

Večerjali so na lepo razsvetljenih ladjicah.
Manjše ladjice so sprejele 8 oseb.
Srednje ladjice so sprejele 14 do 16 oseb in 3 veslače.
Velike ladje so sprejele 20 do 24 oseb in 4 veslače.
Podnevi in ponoči so bile na vodi ladje in manjši čolni iz enega debla z baldahinsko streho.
Večje družbe in odličniki so se vozili na dveh sklopljenih ladjah storijah, ki so jih pokrili s platneno streho, pod katero so bile klopi in mize.
Če je bil tudi ples, so strnili 3 ali 4 ladje in položili nanje pod, zavarovan z ograjo.
Obrtniki so radi prirejali na vodi plese in vodili tja svoje lepe žene in hčerke.

Po letu 1702 so se člani filharmoničnega društva oglašali s svojo godbo in so še ognjegasci z umetnim ognjem razsvetljevali temno noč.
Ob takih prilikah je zmanjkalo čolnov.

Izletniki so streljali in lovili ribe, race, labode, žerjave in druge povodne ptice.

+++

1092
Tekma na Ljubljanici.

Glavni dobitek = tovor vipavca.
Drugi dobitek = trije vatli sukanca.
Tretji dobitek = par nogavic.

Kdor se je potegoval za glavni dobitek, je moral nasprotnika, stoječega spredaj na čolnu, z dolgim drogom pahniti v vodo in prav tako napasti in strmoglaviti še vse druge nasprotnike.

Za drugi in tretji dobitek so se poganjali veslači, kdo bo prvi prispel do Gornjega (Čevljarskega) mostu.

1210
Na veselici so se morali s pestmi brez orožja spoprijeti Krakovčani in Trnovčani.
Na Bregu so čez Ljubljanico napravili most iz ladij.
Na eni strani so bili Trnovci, na drugi strani Krakovci.
Tisti, ki so zmagali in s pestmi izrinili nasprotnika, so dobili za nagrado tovor vina.

1660
Ob ljubljanski poklonitvi cesarju Leopoldu I. so dali deželni stanovi napraviti po italijanskemu tesarju 20 ladij.
Ladje so vodili italijanski čolnarji, tudi cesarjevo ladjo, ki je bila bogato rezljana, poslikana in pozlačena ter v notranjosti preoblečena z rdečim suknom, mize in klopi pa z rdečim žametom.

1797
Ljubljanski muzikanti so se vozili po Ljubljanici in se vrnili zvečer ob desetih v čolnih, ki so bili razsvetljeni z lučmi, baklami in raketami.

Napravili so častniki vožnjo po Ljubljanici z godbo.
Dali so tudi streljati, da so na Žabjeku popokale šipe v oknih.

1 JUL 1810
Ljubljana je pozdravila Napoleonovo poroko z vožnjo po vodi, z ognjemeti in razsvetljavo.

28 MAJ 1812
Vožnja guvernerja maršala Marmonta s spremstvom po Ljubljanici.
Bogato okrašene ladje so se zibale na Ljubljanici in se vračale zvečer bajno razsvetljene.

11 JUL 1814
Po odhodu Francozov je bila sijajna tridnevna proslava mirovega godu.
Po vodi so priredili na 180 ladjah, ozaljšanih z zelenjem, venci in zastavami, izlet na zabavišče na levem bregu Ljubljanice nasproti izliva Iščice.

15 AVG 1819
Prestolonasledniku Ferdinandu na čast so napravili ob njegovem obisku vožnjo po reki, združeno s kmečko veselico, na kateri so kmečki pari v narodnih nošah in ob lastni godbi plesali domače plese.
Zvečer je spremljalo prestolonaslednikovo ladjo nekaj sto razsvetljenih čolnov, v katerih je bilo 6000 ljudi.

Slovesno so v novejšem času praznovali god Ančk z izletom k cerkvi svete Ane pri Podpeči.

Ker je s prekopom in poglobitvami naraščal vodni strmec, je ta otežkočal vožnjo proti toku.
Vodna gladina se je bolj in bolj poglabljala.
Bregovi so postajali visoki in kratili razgled po barjanski pokrajini.
Vodni izleti niso bili več tako mikavni.

1828
Zaradi pogostih nesreč je vlada prepovedala zabave na Ljubljanici.
lelj :: 01.07.2020 ob 17:25
Neprijetno in naporno je bilo potovanje z vozovi po razdrapanih grapah in kolovozih.
Potovali so zato raje jež, blago pa tovorili na konjih in mezgih.
V zimskem snegu so se raje posluževali prevažanja s sanmi.

V 15. stoletju je kot razvedrilo prišla v navado vožnja s sankami.
Ker so se pri namernem prevračanju dogajale nedostojne predrznosti med moškimi in ženskami, so take vožnje ponoči prepovedali.

1700
Plemiči so se na pustno nedeljo vozili na saneh, našemljeni kot kmečki poročni svatje.

1717
Predpust je zaradi vojnih dogodkov mineval tiho.
Prepovedane so bile pustne šeme.
Vendar se je višje plemstvo zabavalo večkrat z javnimi vožnjami na saneh in s plesi v deželni hiši.

1753
Januarja so plemiči v parih napravili sankarski sprevod do savskega mostu.
Tam so večerjali in plesali.
Ob 11ih ponoči so se vrnili v mesto in se udeležili bala.
Ostali so tam do štirih zjutraj.

Naslednji teden popoldne so uradniki priredili svojo šlitado na Posavje.
Moški, ki so vodili sanke, so bili oblečeni kot Židinje, ostali pa kot Židje.
Ustavili so se pri Savskem Mihu, tam večerjali in se ob sedmih vrnili v mesto in pozdravili deželnega glavarja.
Sank je bilo 13, vsake sta spremljala dva jezdeca z baklami.

Od nekdaj se je pozimi drsala mladina.
Od odraslih so šli prvotno na led le moški.
Znano drsališče je bilo na Kernu v Trnovem.
Tam so vpeljali drsanje z drsalkami Francozi.
Prej so si navezovali na čevlje svinjska rebra.

V novejšem času je izdeloval Hofman lične, z jermeni opremljene drsalke z železno klino, vstavljeno v les.
leskova mast :: 02.07.2020 ob 17:57
Zdaj mi je jasno, zakaj so stari ljudje rekli, da so karte hudicevo delo.

Lelj, imam veliko prosnjo. Ali bi lahko pisal bolj kronolosko, tako da bi dal dal vse dele, ki se nanasajo na sorodna leta skupaj, recimo 1500 do 1525, 1525 do 1550, 1550 do 1575, 1575 do 1600 in tako naprej, ali pa 1400 do 1450, 1450 do 1500, 1500 do 1550, itd., ker zdaj skaces po 300 in vec let naprej in nazaj. Ce bi bilo kronolosko, bi se lazje videlo, kako se je zivljenje spreminjalo.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.