Na hitro sem preletela priimke Jurajevih pajdasev in njihove rojstne krajev. En pajdas je bil Pavol Bernatík. Imam sorodnika L. Istegapriimka. Njegov prapra ded Pavel Bernatik se je rodil dobrih 60km in okoli 150 let za prvim Pavlom Bernatikom, ha ha ha ha ha.
Razvila sem teorijo, od kje del 24 norveskih in 35 danskih soodnikov in zakaj mi pripisujejo prednike z danskega otoka Bornholma. To je tisti otok zraven katerega (1km stran) so lani konec poletja sabotirali severni plinski tok iz Rusije. Glede na skupne cM je zelo malo teh ljudi potomcev izseljencev iz 20. stoletja. Z velikim delom njih si delim samo 8 do 12cM, kar pomeni, da imamo skupne prednike dalec nazaj, tam okoli 17. stoletja, mogoce s kaksno izjemo zgodnje 18. stoletje, ker so bili moji predniki pogosto malo bolj pocasne sorte pri ustvarjanju otrok. Centimorgani (cM) so dolzina skupnih identicnih delov na kromosomih. Razclenjene so na dolzine na posameznih kromosomih in na skupno dolzino vseh posameznih delov. . Zato ti ljudje ne morejo biti potomci izseljencev iz 20. stoletja. Zagotovo jih je en del potomcev priseljencev iz Nemcije. Vendar nekateri od njih imajo rodovnike za 300 let nazaj, vse do Torgesdatter, Iversdatter in vseh tistih starinskih priimkov, ki so pomenili Torgejeva hci in Iverjeva hci, itd. Predniki teh se v zadnjih 300 letih niso priselili od nikjer.
Ko prebiram clanke o 17. stoletju, sem prisla na idejo, da je kljuc teh cudnih sorodstvenih vezi iz daljne preteklosti v 30-letni vojni. V tistih letih je bila Norveska pod dansko okupacijo. Prestolnica je bila v Kobenhavnu. 30-letna vojna se je zacela z borbo Cehov skupaj z nemsko dezelo Saksonijo-Anhaltom proti Svetemu rimskemu cesarstvu, Habsburzanom in katolicizmu. Na strani Cehov in Anhalta so se tepli tudi Danci, Norvezani in Svedi. No, p**** Danci in Norvezani so leta 1635 po Praskem miru, to je po pogodbi o premirju, presedlali h Habsburzanom.
In razmisljam tako, da se je v 30 letih vojne lahko naredilo veliko otrok. Casovno to tudi povsem usreza skupnim 8 do 12 centimorganom. Tepli se niso ves cas; morali so si pozdraviti rane, se naspati in odpociti, pokrpati uniforme, se najesti, vmes pa so nasli prijetne urice za ljubezen z domacinakami ali za posilstva. Mislim si, da je do leta 1635 zaradi vojaskega zaveznistva prevladovalo prvo, po tem letu pa drugo. In tako se je zgodilo, kar se je. V prihodnosti se ta teorija lahko spremeni, ampak mislim, da je to dokaj mozen scenarij.
Poleg tega prince Christian Anhaltski po izgubljeni bitki leta 1621 na Beli gori pri Pragi verjetno ni sam pobegnil na Svedsko, ampak je zagotovo s sabo vzel nekaj moz, svojih vojakov, Nemcev in Cehov, ce zaradi drugega ne, za varstvo. In ti so se tam zgoraj razmnozili. Mogoce so se vrnili z njim, ko je izpogajal vrnitev zemlje, kaksen je pa lahko ostal tam gor in imel potomce.
In ker imam za sorodnico neko Americanko Tammie, katere babica je imela Naspriimek in je bila iz Sudetov (Ceska) in sem ravnokar dobila novo ukrajinsko sorodnico Iaroslavo (zivi v Italiji), ki je v sorodu tudi s Tammie, sklepam, da je ena veja prednikov sla v Ukrajino. Ali je bila to ceska ali nemska stran zaenkrat ne vem, ker Ukrajinci po pravilu nimajo obseznih rodovnikov. Vecinoma gredo samo do starih starsev do prve polovice 20. stoletja. Trenutno imam 20 ukrajinskih sorodnikov, ki zivijo v Ukrajini. Od teh so vsaj 3 taki, s katerih imamo skupne prednike najbolj verjetno in 17. stoletja (dobrih 8cM). Za bolj jasno sliko bi morala pregledati, s kom vse so oni v sorodu. Tudi to se pride.
Ko prebiram clanke o 17. stoletju, sem prisla na idejo, da je kljuc teh cudnih sorodstvenih vezi iz daljne preteklosti v 30-letni vojni. V tistih letih je bila Norveska pod dansko okupacijo. Prestolnica je bila v Kobenhavnu. 30-letna vojna se je zacela z borbo Cehov skupaj z nemsko dezelo Saksonijo-Anhaltom proti Svetemu rimskemu cesarstvu, Habsburzanom in katolicizmu. Na strani Cehov in Anhalta so se tepli tudi Danci, Norvezani in Svedi. No, p**** Danci in Norvezani so leta 1635 po Praskem miru, to je po pogodbi o premirju, presedlali h Habsburzanom.
In razmisljam tako, da se je v 30 letih vojne lahko naredilo veliko otrok. Casovno to tudi povsem usreza skupnim 8 do 12 centimorganom. Tepli se niso ves cas; morali so si pozdraviti rane, se naspati in odpociti, pokrpati uniforme, se najesti, vmes pa so nasli prijetne urice za ljubezen z domacinakami ali za posilstva. Mislim si, da je do leta 1635 zaradi vojaskega zaveznistva prevladovalo prvo, po tem letu pa drugo. In tako se je zgodilo, kar se je. V prihodnosti se ta teorija lahko spremeni, ampak mislim, da je to dokaj mozen scenarij.
Poleg tega prince Christian Anhaltski po izgubljeni bitki leta 1621 na Beli gori pri Pragi verjetno ni sam pobegnil na Svedsko, ampak je zagotovo s sabo vzel nekaj moz, svojih vojakov, Nemcev in Cehov, ce zaradi drugega ne, za varstvo. In ti so se tam zgoraj razmnozili. Mogoce so se vrnili z njim, ko je izpogajal vrnitev zemlje, kaksen je pa lahko ostal tam gor in imel potomce.
In ker imam za sorodnico neko Americanko Tammie, katere babica je imela Naspriimek in je bila iz Sudetov (Ceska) in sem ravnokar dobila novo ukrajinsko sorodnico Iaroslavo (zivi v Italiji), ki je v sorodu tudi s Tammie, sklepam, da je ena veja prednikov sla v Ukrajino. Ali je bila to ceska ali nemska stran zaenkrat ne vem, ker Ukrajinci po pravilu nimajo obseznih rodovnikov. Vecinoma gredo samo do starih starsev do prve polovice 20. stoletja. Trenutno imam 20 ukrajinskih sorodnikov, ki zivijo v Ukrajini. Od teh so vsaj 3 taki, s katerih imamo skupne prednike najbolj verjetno in 17. stoletja (dobrih 8cM). Za bolj jasno sliko bi morala pregledati, s kom vse so oni v sorodu. Tudi to se pride.
Avtor: leskova mast
p*** je bilo p.r.a.s.c.iNisem vedela, da so pujsi tabu.
Zelo zanimivo tole s tvojimi danskimi sorodniki. Po moje je kakšna brhka Čehinja odšla s kom tja na sever in zadržala Vašpriimek. .
Pujsi in c.i.g.a.n.i pa sem ne smejo. Nikoli.
Zdaj grem vse še enkrat brat. Včeraj sem bila preutrujena in nisem uspela dobro slediti niti.
Spet me je ven vrglo, ampak sem se spomnila prej skopirati.
Danes samo nekaj nenavadnih priimkov iz fare, v kateri je zivelo vec mojih prednikov do zgodnjega 19. stoletja. Tudi za te kraje nisem vedela, da imam prednike od tam.
Volga - ta je izginil
Šved - ta je izginil.
Čeh - ta je ostal do danes
Moravc - ta je tudi izginil. Nimam pojma, katero Moravo so imeli v mislih. A niso nekje Moravče? Mogoce je kaksen Moravec prisel skupaj s kaksnim drugim, nemoravskim Cehom. Lahko pa je prisel iz Srbije. Od sredine 18. stoletja priimka ni vec.
Guardian - tega so v vsaki generaciji malo predelali. Danes zveni neprepoznavno.
Schlammbach - blatni potok - tudi tega so skozi stoletja razmesarili do neprepoznavnosti. Crki m in h sta jim delali najvec tezav. Podobno kot Slovenci v anglescini dolocene crke na koncu besed izpuscajo ali izgovorijo bolj mehko, da se jih ne slisi. Za dobro mero so besedi dodali se dolenjske diftonge. In potem imamo veselico.
Jankovič - ta priimek je bil v Sloveniji ze okoli 1670.
Danes samo nekaj nenavadnih priimkov iz fare, v kateri je zivelo vec mojih prednikov do zgodnjega 19. stoletja. Tudi za te kraje nisem vedela, da imam prednike od tam.
Volga - ta je izginil
Šved - ta je izginil.
Čeh - ta je ostal do danes
Moravc - ta je tudi izginil. Nimam pojma, katero Moravo so imeli v mislih. A niso nekje Moravče? Mogoce je kaksen Moravec prisel skupaj s kaksnim drugim, nemoravskim Cehom. Lahko pa je prisel iz Srbije. Od sredine 18. stoletja priimka ni vec.
Guardian - tega so v vsaki generaciji malo predelali. Danes zveni neprepoznavno.
Schlammbach - blatni potok - tudi tega so skozi stoletja razmesarili do neprepoznavnosti. Crki m in h sta jim delali najvec tezav. Podobno kot Slovenci v anglescini dolocene crke na koncu besed izpuscajo ali izgovorijo bolj mehko, da se jih ne slisi. Za dobro mero so besedi dodali se dolenjske diftonge. In potem imamo veselico.
Jankovič - ta priimek je bil v Sloveniji ze okoli 1670.
Mosko ime Jernej (Bartholomeus) so takrat po slovensko izgovorili Jarni. In Anžetov (Janezov, Joannisov, Johannov) je ze pred 300 leti mrgolelo. Napisali so Anshe.
Gvardjančuč- je ti tudi izšlo in Guardian?
Po moje prej iz italijanske besede guardia
Po moje prej iz italijanske besede guardia
Ne vem, mozno je, ceprav te verzije nisem do zdaj zasledila. V mislih sem imela Vardjan, ker so priimek mrcvarili v to smer.
V tej konkretni fari je bilo vec nemskih In Nemskih vasi, zato sem mislila, ce bi bila tu povezava. A cisto lahko bi bil lahko italijanski priimek. Enkrat me je presenetilo, da sem v eni dolenjski fari nasla par druzin z italijanskimi imeni in priimki.. Ne spomnim se, ali je bilo v 19 ali cisto na zacetku 20. stoletja. Ce spet naletim na njih si bom zabelezila.. Ne vem, ali so bili tam po uradni dolznosti, kajti tam so bile in so v glavnem se vedno samo kmetije, nobene industrije ali vecjega mesta ni. Vsekakor se mi je zdelo cudno.
In se en vzdevek. O mojem predniku Sebastianu P., letnik 1664 sem ze pisala. Zdaj sem ga zasledila ko je z enim drugim mojim prednikom sel za botra sinu tretjega mojega prednika. Ponavadi so si medsebojno od 17. stoletja naprej botrovale iste tri druzine mojih direktnih prednikov. Sem mislila, da so Sebastiana klicali Bostjan, a pise, Boßhk. To preberem kot Bošk. Nov predlog za ime, ce je katera slucajno noseca.
In se enega njegovega otroka sem nasla. Joannis se je rodil poleti 1715, Sebastian je pa umrl januarja 1724. Torej je imel tega postrzka pri 52 letih in otrok je bil star 8 let, ko mu je oce umrl. Z mrlisko knjigo so v tej fari zaceli 1713, tako da bom pogledala, ce je otrok zivel. Med mojimi predniki ni bilo toliko smrti, kot se govori, da jih je bilo v starih casih. Bile so skoncentrirane v nekaj druzinah, v katerih so otroci res umirali na veliko, a to so bile bolj izjeme kot pravilo. V vecini so vsi preziveli.
Se en drug prednik, Gregor, je imel svojega zadnjega otroka, Franca pri 55 letih, mojega prapra deda. Gregor je bil 2x porocen, in ko je umrl, je bilo Francu 5 let. Njegov najstarejsi brat iz ocetovega prvega zakona, tudi Gregor, je bil ze nekaj let porocen. To je bilo 1821.
V tej konkretni fari je bilo vec nemskih In Nemskih vasi, zato sem mislila, ce bi bila tu povezava. A cisto lahko bi bil lahko italijanski priimek. Enkrat me je presenetilo, da sem v eni dolenjski fari nasla par druzin z italijanskimi imeni in priimki.. Ne spomnim se, ali je bilo v 19 ali cisto na zacetku 20. stoletja. Ce spet naletim na njih si bom zabelezila.. Ne vem, ali so bili tam po uradni dolznosti, kajti tam so bile in so v glavnem se vedno samo kmetije, nobene industrije ali vecjega mesta ni. Vsekakor se mi je zdelo cudno.
In se en vzdevek. O mojem predniku Sebastianu P., letnik 1664 sem ze pisala. Zdaj sem ga zasledila ko je z enim drugim mojim prednikom sel za botra sinu tretjega mojega prednika. Ponavadi so si medsebojno od 17. stoletja naprej botrovale iste tri druzine mojih direktnih prednikov. Sem mislila, da so Sebastiana klicali Bostjan, a pise, Boßhk. To preberem kot Bošk. Nov predlog za ime, ce je katera slucajno noseca.
In se enega njegovega otroka sem nasla. Joannis se je rodil poleti 1715, Sebastian je pa umrl januarja 1724. Torej je imel tega postrzka pri 52 letih in otrok je bil star 8 let, ko mu je oce umrl. Z mrlisko knjigo so v tej fari zaceli 1713, tako da bom pogledala, ce je otrok zivel. Med mojimi predniki ni bilo toliko smrti, kot se govori, da jih je bilo v starih casih. Bile so skoncentrirane v nekaj druzinah, v katerih so otroci res umirali na veliko, a to so bile bolj izjeme kot pravilo. V vecini so vsi preziveli.
Se en drug prednik, Gregor, je imel svojega zadnjega otroka, Franca pri 55 letih, mojega prapra deda. Gregor je bil 2x porocen, in ko je umrl, je bilo Francu 5 let. Njegov najstarejsi brat iz ocetovega prvega zakona, tudi Gregor, je bil ze nekaj let porocen. To je bilo 1821.
Za zenske, rojene v 17. stoletju je izredno tezko najti vec podatkov kot njihovo ime. Zelo pogosto ne vem niti njihovega priimka, ker so se poroke pogosto zacele vpisovati sele v zgodnjem 18. stoletju, vsaj na podezelju, od kjer izvirajo moji predniki. Vendar je nekaj malega izjem.
Ena taka izjema je moja 5x prababica Eva Richter. Rodila se je na danasnji dan pred 331 leti, to je 17. februarja 1692. Njen oce je bil Mihael Richter, sin Matije, mama pa Agnes. Evina botra sta bila Martin Kovač in Katarina Pokornouka, pri krstu je bila prisotna tudi Ursula Kovačica, zena Martina Kovača.
Kot otrok sem poznala nekega fanta s tem priimkom. Bil je sosolec mojega bratranca. Leta kasneje sem nekje slisala, da naj bi on ali nekdo s tem priimkom iz tistega kraja nekoga ubil. Zato ima zame ta priimek slab prizvok. Tolazim se s tem, da ce gremo dovolj dalec imamo vsi za sorodnika kaksnega morilca.
Nasa Eva se je porocila 12. februarja 1713, tik preden je dopolnila 21 let. Njen moz je bil Thomas M., po domace Toma, rojen 1688. Po poroki se je preselila k njemu v eno od sosednjih vasi. Imela sta 12 otrok, kar je do sedaj rekord med mojimi predniki.
Sem ga spregledala: prvorojenec Joannes se jima je rodil 25. aprila 1414
Drugorojeni Anton se je rodil 3. maja 1716.
16. oktobra 1717 je sledila Ursula.
Marija se jima je rodila 29. novembra 1719.
Deklica je ocitno umrla, kajti Eva in Toma sta 2. marca 1721 dobila se eno hci, ki sta jo prav tako imenovala Maria, klicali pa so jo Maruša.
Naslednje leto, 22. decembra 1722 s jima je rodila se ena hci, Agnes.
Se dobri dve leti kasneje, 7. januarja 1725 se jima je rodil sin Matija.
3. novembra 1726 sta dobila se eno hci, tokrat Katarino.
Katarini je sledil se sin Thomas 12. decembra 1728.
Sin Matija je moral umreti kot otrok, saj se jima je 29. septembra 1730 rodil se en Matija.
Za zakljucek sta 13. januarja 1734 povila se sina Jozefa. Takrat je bilo Evi skoraj 42 let.
Od vseh dvanajstih otrok je zame najbolj pomemben Thomas, ki so ga prav tako klicali Toma, saj se mu je pri skoraj 30ih letih rodila prvorojenka Katarina, ki je pri svojih 32 letih postala moja prapraprababica.
Kako dolgo je Eva zivela, zaenkrat ne vem. Vpisi v mrlisko knjiho se zacnejo v tej fari z letom 1730 in do leta 1740, kolikor sem pregledala, je bila Eva se ziva. . Zaenkrat sem nasla le podatek, da je Evin moz Toma umrl 27. marca 1738, ko mu je bilo 50 let.
Ena taka izjema je moja 5x prababica Eva Richter. Rodila se je na danasnji dan pred 331 leti, to je 17. februarja 1692. Njen oce je bil Mihael Richter, sin Matije, mama pa Agnes. Evina botra sta bila Martin Kovač in Katarina Pokornouka, pri krstu je bila prisotna tudi Ursula Kovačica, zena Martina Kovača.
Kot otrok sem poznala nekega fanta s tem priimkom. Bil je sosolec mojega bratranca. Leta kasneje sem nekje slisala, da naj bi on ali nekdo s tem priimkom iz tistega kraja nekoga ubil. Zato ima zame ta priimek slab prizvok. Tolazim se s tem, da ce gremo dovolj dalec imamo vsi za sorodnika kaksnega morilca.
Nasa Eva se je porocila 12. februarja 1713, tik preden je dopolnila 21 let. Njen moz je bil Thomas M., po domace Toma, rojen 1688. Po poroki se je preselila k njemu v eno od sosednjih vasi. Imela sta 12 otrok, kar je do sedaj rekord med mojimi predniki.
Sem ga spregledala: prvorojenec Joannes se jima je rodil 25. aprila 1414
Drugorojeni Anton se je rodil 3. maja 1716.
16. oktobra 1717 je sledila Ursula.
Marija se jima je rodila 29. novembra 1719.
Deklica je ocitno umrla, kajti Eva in Toma sta 2. marca 1721 dobila se eno hci, ki sta jo prav tako imenovala Maria, klicali pa so jo Maruša.
Naslednje leto, 22. decembra 1722 s jima je rodila se ena hci, Agnes.
Se dobri dve leti kasneje, 7. januarja 1725 se jima je rodil sin Matija.
3. novembra 1726 sta dobila se eno hci, tokrat Katarino.
Katarini je sledil se sin Thomas 12. decembra 1728.
Sin Matija je moral umreti kot otrok, saj se jima je 29. septembra 1730 rodil se en Matija.
Za zakljucek sta 13. januarja 1734 povila se sina Jozefa. Takrat je bilo Evi skoraj 42 let.
Od vseh dvanajstih otrok je zame najbolj pomemben Thomas, ki so ga prav tako klicali Toma, saj se mu je pri skoraj 30ih letih rodila prvorojenka Katarina, ki je pri svojih 32 letih postala moja prapraprababica.
Kako dolgo je Eva zivela, zaenkrat ne vem. Vpisi v mrlisko knjiho se zacnejo v tej fari z letom 1730 in do leta 1740, kolikor sem pregledala, je bila Eva se ziva. . Zaenkrat sem nasla le podatek, da je Evin moz Toma umrl 27. marca 1738, ko mu je bilo 50 let.
Eno knjigo o plemstvu sem našla. Nekaj jih je tudi s Celjskega in Kozjanskega. Iz časov, ki jih ravnokar raziskuješ.
https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/971/V_primezu_medlemish_prerivanj1.pdf
https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/971/V_primezu_medlemish_prerivanj1.pdf
za Knjiga ja:
Kako si me razveselila s tem linkom do knjige!. Sem presenecena, da se take strokovne knjige dobijo zastonj. Bo pa trajalo kar nekaj casa, da jo preberem, ker je debela. Najlepsa hvala!
V starih casih je bil obicaj, da se je vdovec ali vdova ponovno porocil/a. Domnevam, da ne toliko zaradi ljubezni kot zaradi lazjega prezivetja. Hotela sem pogledati, ce se je tudi Eva po smrti moza ponovno porocila, a porocne knjige za leta 1737 do 1750 za njeno faro ni. Tako mi ostane samo se pregled smrti, a ce se je porocila, bi bilo njeno ime pod drugacnim priimkom. Na sreco je bilo ime Eva v tistih casih zelo redko, zato upam, da jo en dan najdem.
Pri tem sem se spomnila, da so sredi 17. stoletja zaceli zapis z besedami Renata e filia... in sem si mislila, kako zelo je bilo takrat popularno ime Renata, preden se mi je posvetilo, da mora beseda pomeniti nekaj drugega. Nikjer ne najdem tocnega prevoda, a iz razlag sklepam, da pomeni Rojena je.
Kako si me razveselila s tem linkom do knjige!. Sem presenecena, da se take strokovne knjige dobijo zastonj. Bo pa trajalo kar nekaj casa, da jo preberem, ker je debela. Najlepsa hvala!
V starih casih je bil obicaj, da se je vdovec ali vdova ponovno porocil/a. Domnevam, da ne toliko zaradi ljubezni kot zaradi lazjega prezivetja. Hotela sem pogledati, ce se je tudi Eva po smrti moza ponovno porocila, a porocne knjige za leta 1737 do 1750 za njeno faro ni. Tako mi ostane samo se pregled smrti, a ce se je porocila, bi bilo njeno ime pod drugacnim priimkom. Na sreco je bilo ime Eva v tistih casih zelo redko, zato upam, da jo en dan najdem.
Pri tem sem se spomnila, da so sredi 17. stoletja zaceli zapis z besedami Renata e filia... in sem si mislila, kako zelo je bilo takrat popularno ime Renata, preden se mi je posvetilo, da mora beseda pomeniti nekaj drugega. Nikjer ne najdem tocnega prevoda, a iz razlag sklepam, da pomeni Rojena je.
Avtor: knjiga je
Eno knjigo o plemstvu sem našla. Nekaj jih je tudi s Celjskega in Kozjanskega. Iz časov, ki jih ravnokar raziskuješ. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/971/V_primezu_medlemish_prerivanj1.pdf
Super si. Tvoj link je prava zakladnica. Hvala.
https://www.pei.si/zaloznistvo/digitalna-knjiznica/
Me veseli, da sem obema (in sebi) naredila veselje.
Ta pedagoški inštitut ima res še kar nekaj podobnih strokovnih in znanstvenih monografij.
Zbrana dela Primoža Trubarja sem pa kar prenesla in spravila.
Ta pedagoški inštitut ima res še kar nekaj podobnih strokovnih in znanstvenih monografij.
Zbrana dela Primoža Trubarja sem pa kar prenesla in spravila.
My Heritage je zdaj uvedel oceno stopnje sorodstvene vezi. V njej navaja, kaksna je moznost, da si z nekom v dolocenem sorodstvenem razmerju. To je imel Ancestry ze nekaj casa, metem ko je My Heritage imel samo skupne centimorgane, torej kolksen del kromosomov si z nekom delis. In seveda katere odseke na posameznih kromosomih. Ocene temeljijo na istih principih kot ugotavljanje ocetovstva. In cim blizje sta si dva sorodnika, bolj tocna je ocena.
Dva primera, kako to gre.
Oseba 1
Skupnih imava 76,1 cM. Dajejo nama naslednje moznosti:
a) 36,5 % da sva sestricni v 3. kolenu in si deliva prapra stare starse.
b) 21,2 %, da si deliva pra stare starse in da je hci mojega bratranca v drugem kolenu.
c) 20,7%, da si deliva prapra stare starse in da je hci mojega bratranca v 3. kolenu
d) 8.9%, da si deliva pra stare starse in da je moja sestricna v drugem kolenu.
Ker se poznava, lahko s 100% gotovostjo napisem, da je pravi odgovor c). Je potomka starejse sestre mojega pradeda. Ceprav mi je blizu po starosti, je eno generacijo za mano.
Opomba: Njen oce ima le malo vec skupnega z mano kot ona. On bi spadal pod a) in ga tja tudi dajejo. Vendar ti rezultati povejo, da sva obe po tej strani podedovali vec kot po drugih straneh.
Oseba 2
Deliva si 335 cM. Zato ocenjujejo, da je
a) 72,8 % moznosi, da si deliva moje stare starse in da je otrok mojega bratranca/ sestricne.
b) 21,2 % moznosti, da si deliva pra stare starse in da je oseba moj bratranec v 2. kolenu
c) 7,1 % da si deliva samo enega od mojih starih starsev in da je oseba zato otrok mojega polbratranca/ sestricne
d) 3,7%, da si deliva moje stare starse in da je oseba vnuk mojega bratranca/ sestricne
Ker celo druzino osebo poznam, vem, da je pravi odgovor a).
Dva primera, kako to gre.
Oseba 1
Skupnih imava 76,1 cM. Dajejo nama naslednje moznosti:
a) 36,5 % da sva sestricni v 3. kolenu in si deliva prapra stare starse.
b) 21,2 %, da si deliva pra stare starse in da je hci mojega bratranca v drugem kolenu.
c) 20,7%, da si deliva prapra stare starse in da je hci mojega bratranca v 3. kolenu
d) 8.9%, da si deliva pra stare starse in da je moja sestricna v drugem kolenu.
Ker se poznava, lahko s 100% gotovostjo napisem, da je pravi odgovor c). Je potomka starejse sestre mojega pradeda. Ceprav mi je blizu po starosti, je eno generacijo za mano.
Opomba: Njen oce ima le malo vec skupnega z mano kot ona. On bi spadal pod a) in ga tja tudi dajejo. Vendar ti rezultati povejo, da sva obe po tej strani podedovali vec kot po drugih straneh.
Oseba 2
Deliva si 335 cM. Zato ocenjujejo, da je
a) 72,8 % moznosi, da si deliva moje stare starse in da je otrok mojega bratranca/ sestricne.
b) 21,2 % moznosti, da si deliva pra stare starse in da je oseba moj bratranec v 2. kolenu
c) 7,1 % da si deliva samo enega od mojih starih starsev in da je oseba zato otrok mojega polbratranca/ sestricne
d) 3,7%, da si deliva moje stare starse in da je oseba vnuk mojega bratranca/ sestricne
Ker celo druzino osebo poznam, vem, da je pravi odgovor a).
Pisala sem ze, da so v dolocenih dveh druzinah mojih prednikov otroci imeli za krstne botre plemisko zemljisko gospodo. Pri druzini Z. (takrat S.) sem mislila, da so bili kaksni vaski revci in so se jih zato usmilili. No, potem sem kmalu odkrila pravi razlog, a se mi je zdelo cisto neverjetno. Zato sem se trikrat vse pregledala in vsakic sem prisla do istega zakljucka. Ne vem, ce sem o tem ze pisala..
Torej, cez 5 dni bo 287 let, odkar se je rodila moja 4x prababica Francisca Joanna Z. (takrat S). Rojena je bila 8. marca 1736. Njena krstna botra sta bila Joanne Francisco Jemel, zupnik in Illustrissima Donna Donna Joanna l:p: de Mordax.
Njena starejsa sestra Maria Ana je imela za botra zupnika Joannesa Sovala, coop loci (lokalni glavni zupnik) in Illustrissimo Donno Comitesso Mario Joanno ab Edling, nata (rojena) baronessa a Jurič.
Starsa moje 4x prababice Francisce Joanne sta bila Maria Anna P. in chirurgi Donno Georgij Z. (takrat S.) Moj 5x praded je bil medicinski dohtar!!! Je bil tudi zdravnik te gospode in so zato hodili njegovim otrokom za botre? Nimam pojma. Lahko samo recem, da v tistih koncih se nisem zasledila nobenega drugega zdravnika. Tudi na Kozjanskem so imeli v tistih casih samo enega omenjenega zdravnika, nekega dr. Strmeckega.
Kdove ce je moj 5x praded sploh koga pozdravil. Na koncu so mu itak umrli vsi pacienti. Kako so takrat postavljali diagnoze in zdravili? Mogoce so pacientom samo puscal kri s pijavkami. (Sem se vsaj naucila, kako se leech rece po nase). Ha, zdajle sem se spomnila, ko smo bili se mularija in sem bila pri enih na pocitnicah na vikendu in smo sli s colnom po jezeru. Fanta sta veslala, punce smo se afnale. Jaz sem imela noge ven iz colna, da so visele v vodo. Cez nekaj casa sem imela malo cuden obcutek, noge potegnem ven, na njih pa do kolen vse polno leeches. Vrescala sem kot nora. Takrat sem bila se panicne sorte in se jih nisem upala dotakniti. Sploh pomislila nisem, da so se one mene ze krepko dotaknile. No, pa sta fanta pomagala. Johnny je imel crush name in je vleke tiste pijavke z mojih nog, kot da se gre za zivljenje. Pa se niso pustile kar tako in vsaka pijavka se je od mene poslovila z glasnim cmokom, za sabo pa je pustila rdec flekec. Danes ima Johnny 4 otroke, njegov baby brat pa 6!!!
Nazaj k 5x pradedu. Res me zanima, ce je nas chirurgi kdaj koga pozdravil. Delal je v prvi polovici 18. stoletja. Se vedno nekako mislim, da se bo enkrat izkazalo, da sem naredila napako in da v resnici ni bil moj prednik. Vendar, kolikor dalec nazaj lahko sledim, so ziveli na isti hisni stevilki kot se je rodila moja praprababica, tasca moje revne prababice, h kateri se je priselila moja se bolj revna babica po mozevi smrti. Do moje babice je ta nekoc nobl zdravniska druzina namrec padla na cisto dno. Babica je imela kopico otrok in samo se dva otroka sta dobila po dve imeni, moj oce in en njegov brat. Niti sence ni bilo vec o kaksnih dohtarjih. Ko je ded umrl, je ostala sama z majhnimi otroci, najmlajsa je imela nekaj mesecev, predzadnji, bodoci padalec, se ne dve leti.. Bili so brez dohodka in brez strehe nad glavo. Potem so imeli lesenjaco velikosti garsonjere s slamnato streho, a brez vode. V njej sta ziveli mama in hci in kopica hcerinih otrok. Ta hci me ni marala, ampak ljudje so v visoli starosti radi malo muhasti, zato ji odpustimo. Vsa cast ji, da je svoje otroke spravila do kruha in da se v tisti obupni revscini noben njen otrok ni zapil ali zasel v kriminal.
Torej, cez 5 dni bo 287 let, odkar se je rodila moja 4x prababica Francisca Joanna Z. (takrat S). Rojena je bila 8. marca 1736. Njena krstna botra sta bila Joanne Francisco Jemel, zupnik in Illustrissima Donna Donna Joanna l:p: de Mordax.
Njena starejsa sestra Maria Ana je imela za botra zupnika Joannesa Sovala, coop loci (lokalni glavni zupnik) in Illustrissimo Donno Comitesso Mario Joanno ab Edling, nata (rojena) baronessa a Jurič.
Starsa moje 4x prababice Francisce Joanne sta bila Maria Anna P. in chirurgi Donno Georgij Z. (takrat S.) Moj 5x praded je bil medicinski dohtar!!! Je bil tudi zdravnik te gospode in so zato hodili njegovim otrokom za botre? Nimam pojma. Lahko samo recem, da v tistih koncih se nisem zasledila nobenega drugega zdravnika. Tudi na Kozjanskem so imeli v tistih casih samo enega omenjenega zdravnika, nekega dr. Strmeckega.
Kdove ce je moj 5x praded sploh koga pozdravil. Na koncu so mu itak umrli vsi pacienti. Kako so takrat postavljali diagnoze in zdravili? Mogoce so pacientom samo puscal kri s pijavkami. (Sem se vsaj naucila, kako se leech rece po nase). Ha, zdajle sem se spomnila, ko smo bili se mularija in sem bila pri enih na pocitnicah na vikendu in smo sli s colnom po jezeru. Fanta sta veslala, punce smo se afnale. Jaz sem imela noge ven iz colna, da so visele v vodo. Cez nekaj casa sem imela malo cuden obcutek, noge potegnem ven, na njih pa do kolen vse polno leeches. Vrescala sem kot nora. Takrat sem bila se panicne sorte in se jih nisem upala dotakniti. Sploh pomislila nisem, da so se one mene ze krepko dotaknile. No, pa sta fanta pomagala. Johnny je imel crush name in je vleke tiste pijavke z mojih nog, kot da se gre za zivljenje. Pa se niso pustile kar tako in vsaka pijavka se je od mene poslovila z glasnim cmokom, za sabo pa je pustila rdec flekec. Danes ima Johnny 4 otroke, njegov baby brat pa 6!!!
Nazaj k 5x pradedu. Res me zanima, ce je nas chirurgi kdaj koga pozdravil. Delal je v prvi polovici 18. stoletja. Se vedno nekako mislim, da se bo enkrat izkazalo, da sem naredila napako in da v resnici ni bil moj prednik. Vendar, kolikor dalec nazaj lahko sledim, so ziveli na isti hisni stevilki kot se je rodila moja praprababica, tasca moje revne prababice, h kateri se je priselila moja se bolj revna babica po mozevi smrti. Do moje babice je ta nekoc nobl zdravniska druzina namrec padla na cisto dno. Babica je imela kopico otrok in samo se dva otroka sta dobila po dve imeni, moj oce in en njegov brat. Niti sence ni bilo vec o kaksnih dohtarjih. Ko je ded umrl, je ostala sama z majhnimi otroci, najmlajsa je imela nekaj mesecev, predzadnji, bodoci padalec, se ne dve leti.. Bili so brez dohodka in brez strehe nad glavo. Potem so imeli lesenjaco velikosti garsonjere s slamnato streho, a brez vode. V njej sta ziveli mama in hci in kopica hcerinih otrok. Ta hci me ni marala, ampak ljudje so v visoli starosti radi malo muhasti, zato ji odpustimo. Vsa cast ji, da je svoje otroke spravila do kruha in da se v tisti obupni revscini noben njen otrok ni zapil ali zasel v kriminal.
Po dolgem casu mi je spet pisala sorodnica, sestricna v tretjem kolenu once removed. Once removed pomeni, da je v resnici hci mojega bratranca v tretjem kolenu. Ona je bila tista, ki me je porinila v to obsesijo z rodovnikom. Spoznali sva se preko My Heritage. Cel roman mi je napisala in to v nemscini, in sem razumela vse razen ene samcate besede. Juhej!
Povedala je tudi, da so na zalost prodali kmetijo, na kateri so se rojevali moji predniki ze vsaj od sredine 18. stoletja, ce pa se je moj x praded Anton tja prizenil, pa se prej. Ona ima obcasne stike z njimi. Kot otrok sem bila veckrat tam na kmetiji in mi je kar hudo. To je tista kmetija, kjer so nasli cisto miceno zapusceno srnico in jo s pomocjo njihovega nemskega ovcarja, ki je bil njena varuska, spravili gor. Na tej kmetiji sem kot mestno dete prvic v zivo videla kombajn. In spomnim se drevesa, ki je imelo zivo rumene cvetove. In gozda vse naokoli. Na tej kmetiji so se rodili tudi vsi starejsi sorojenci moje babice. Ona je bila prva od otrok v moji direktni liniji, ki se je rodila drugje. S to prodajo se mi zdi, kot da so odrezali del mene. Vedela sem, da so bili lastniki v sorodu z mojimi sorodniki, a do pred 3 leti nisem vedela, da sem z njimi v sorodu tudi jaz, le bolj od dalec, in da je to bila nekoc "nasa" kmetija. Saj ce ne bi bila obsedena z rodovnikom in se ne bi vzivela v zivljenje prednikov, bi se pozvizgala na prodajo, tako pa me boli in zalujem za njo. In pricakovala sem, da jo bo le prevzel kdo od dedicev, a so jo raje prodali. Upam, da je prisla v dobre roke.
Ne vem, zakaj se tako custveno navezem na hise. Podobno je se z nekaj drugimi hisami. Tudi z mojo rojstno hiso. V njej sem zivela samo prvi mesec svojega zivljenja, nimam pojma, kdo je lastnik, ne bi hotela ziveti v njej, a jo ljubim. Ko sem tam, jo grem vsakic pogledat in poslikat. Eno leto mi je sestricna rekla,"Tvojo rojstno hiso rusijo, pejt se poslovit." Cez dobro uro sem ze bila tam. A so jo samo obnavljali in se danes stoji. In spet sem jo poslikala z vseh moznih koncev.
Povedala je tudi, da so na zalost prodali kmetijo, na kateri so se rojevali moji predniki ze vsaj od sredine 18. stoletja, ce pa se je moj x praded Anton tja prizenil, pa se prej. Ona ima obcasne stike z njimi. Kot otrok sem bila veckrat tam na kmetiji in mi je kar hudo. To je tista kmetija, kjer so nasli cisto miceno zapusceno srnico in jo s pomocjo njihovega nemskega ovcarja, ki je bil njena varuska, spravili gor. Na tej kmetiji sem kot mestno dete prvic v zivo videla kombajn. In spomnim se drevesa, ki je imelo zivo rumene cvetove. In gozda vse naokoli. Na tej kmetiji so se rodili tudi vsi starejsi sorojenci moje babice. Ona je bila prva od otrok v moji direktni liniji, ki se je rodila drugje. S to prodajo se mi zdi, kot da so odrezali del mene. Vedela sem, da so bili lastniki v sorodu z mojimi sorodniki, a do pred 3 leti nisem vedela, da sem z njimi v sorodu tudi jaz, le bolj od dalec, in da je to bila nekoc "nasa" kmetija. Saj ce ne bi bila obsedena z rodovnikom in se ne bi vzivela v zivljenje prednikov, bi se pozvizgala na prodajo, tako pa me boli in zalujem za njo. In pricakovala sem, da jo bo le prevzel kdo od dedicev, a so jo raje prodali. Upam, da je prisla v dobre roke.
Ne vem, zakaj se tako custveno navezem na hise. Podobno je se z nekaj drugimi hisami. Tudi z mojo rojstno hiso. V njej sem zivela samo prvi mesec svojega zivljenja, nimam pojma, kdo je lastnik, ne bi hotela ziveti v njej, a jo ljubim. Ko sem tam, jo grem vsakic pogledat in poslikat. Eno leto mi je sestricna rekla,"Tvojo rojstno hiso rusijo, pejt se poslovit." Cez dobro uro sem ze bila tam. A so jo samo obnavljali in se danes stoji. In spet sem jo poslikala z vseh moznih koncev.
Kaj se gresta s temi pikami?
Tudi jaz se navežem na hiše. Sploh na tisto, v kateri sem preživela otroštvo. Velikokrat jo sanjam in če dobro premislim, jo jemljem kot edini pravi dom. Čeprav že dolgo ne živim več tam.
Tudi jaz se navežem na hiše. Sploh na tisto, v kateri sem preživela otroštvo. Velikokrat jo sanjam in če dobro premislim, jo jemljem kot edini pravi dom. Čeprav že dolgo ne živim več tam.
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
© 2014-2024 Cvek123
31.01.2023 ob 23:45