☕ se kdo spozna na tole? - 3

uh, mačka kolko te razumem. sem ju hotela mal navdusit za barvanje (v strikanje se nisem niti spuščala).
Sta me tako na hitro in otroško nekam poslala, da pol nisem niti probavala več. 😆

A pa je tamala na punčke mahnjena ali s čim se najraje igra? Se mi zdi da se današnje deklice ne igrajo več toliko s punčkami kakor se je recimo moja generacija. Jaz se iz svoje generacije najbolj spominjam da smo se najraje igrale z barbikami, ostalimi punčkami pa ene so se z dojenčki pač igrale so se mame. Pa gumitvist in podobno še zraven...

hehe raje jima ne pokvari, js mam še zdj grenak spomin na un tečaj 🙂

Fox
Barbike. Zdaj jim sama šiva obleke. (sicer tako, da se jih ne da slečt in nazaj oblečt, ker jih šiva kar na njih. Pol jim dela "oblekice iz rastlin/listov.
Nora je na samoroge in mini filye.
Rada rise in barva. vsak teden potrebuje novo pobarvanko, tako da razmisljam, da se mi splača kartuše za printer kupit.
Reže in pise pisma in čestitke za kar tako. In jih krasi.
Pa na perlice in nakit je nora.

Ko sta bila mala jima je mož v štor zabil žeblje na 1/3 in jima dal kladivo in sta tolkla. Pa šraufe in matice jima je nastimal. Sta prvo to šravfala. Pol jima je v deske navrtal luknje in sta deske štukala. Pol so že kosili, vrtali z baterijsko bormašino. Pa kamin pomagala zidat. itd. itd. itd.

Samorogi! To sem opazila zdaj da so obsedene s samorogi. Wow sama že šiva za barbike, js se spomnim da mi je mami šivala za barbike oblekce haha, ma js več kot kakšne manjše luknje zašiti ne znam. Potem ima pa talent po tebi da je že tako kreativna pri tako mladih letih.

To je super da se otroke navadi že od malih nog na taka dela. Recimo če bosta šla v tujino tam te čaka vse sorte izzivov in se ne bosta bala tega. Take stvari kot jih ti opisuješ otroku vlijejo veliko samozavesti da se v odrasli dobi ne bojijo poprijeti za druga dela ki se jih mogoče drugi takoj ustrašijo.

Ja, šiva ja. Ampak direkt gor na lutkah, da se ne da slečt. In definitivno nima po meni tega, ker nisem ni A ad antitalenta za šivanje. Mogoče je po tašči podedovala. 🙂

aja, ta srednjega mi ga je uspelo navdušit za kuhanje. Vedno mi pomaga. pa tudi sam kaj skuha.
Najstarejsi je pa bolj za pospravljanje. Različni so.

hehe aja sm mislila da ima šivanje po tebi ker se mi zdiš ti tudi tako bolj kreativne sorte. Saj to je najbolje ni vsak za vse, ampak poanta je v tem da otrokom daš na izbiro različne stvari da se lahko naučijo da dobijo samozavest za dalje.

Moj starejši kuha, mlajši peče, potem starejši je podjeten, on zna veliko reči narediti in tudi zaslužit, ta mali pa je bolj po mami, on več govori kot naredi. Je pa bolj natančen. Kruh ta mali speče kot za šalo. Šraufi, klešče nekako ni preveč navdušen, k je pa treba kaj odrezat, zašvasat pa še moža prekaša kako v nulo naredi.
Seveda smo legice sestavljali, pa tiste sestavljenke 500 kosov, vojne z avtomobilčki navadnimi in na daljinca. En je bil bralec ful, ta drugi pa bolj umetniško, je narisal take avtomobile, da dol padeš. Jaz pa za miklavža kuhinjo in stedilnik nabavljala, hmm bolj zase kot za otroke. Verjetno pride še prav. Drugače pa žoga, žoga in pak. Ni vsak za vse.
Aja, zelo sem si oddahnila ko sta fanta razumela kaj so rorcange in podobne reči, da se je nehalo moje sprehajanje sem in tja, ko jaz sem aut za te zadeve.

Saj, mačka.
Vsak je za nekaj.
Ne pa da se nekomu, ki ni za isto kot on, očita.

*

Čer!
Ka mi zdaj pod nos mečete, ker sm napisala, da mi je navadne origamije brez veze sestavljat. Kritike dobim pod nos, obenem pa pišete, kako hitr bi šle take stvari v smeti.
Hahaha, torej so tud vam brezvezne 😆 Jp, brezveze se je tud prepirat zarad takih malenkosti. Premirje? Upam DA!

Jaz bi origami mojstrovine z veseljem pogledala na kakšni razstavi, nekatere stvaritve so prav zanimive. Je pa res, da so praholovilci. Za pogledat na razstavi ali kot dekoracija nečemu zna biti prav fina zadeva. Za zamisel novega modela je potrebno kar nekaj matematičnega znanja.

Ne, nisi razumela... Rekla si, da so tebi brezvezni, kar je čudno, ker sama delaš podobno. Meni niso brezvezni, meni so lepi, so pa praholovilci, tako kot tvoje stvaritve.

Jaz se pa sploh ne spomnim, s čim sem se igrala... Imela sem le eno barbiko in enega dojenčka, ki si ju je sestra hitro prisvojila, ker ju jaz nisem marala. Legice sem rada sestavila samo po načrtu, igrala se pa z njimi nisem. Tudi avtomobilčkov, železnice, vojakov nisem marala. Take domišljijske igre mi ne grejo. Se pa spomnim branja. Veliko branja.:) Moja prva neotroška knjiga je bila Ovčar Runo v 2. razredu. Aja, pa en kup pliškotov sem imela, ampak le za okras.

WW lej - za delavnco smo se odločile zarad treh, ki majo sklepno revmo. Nam ni važno kaj ustvarjamo, ampak njim pomaga zvijanje papirjev (quilling, rolice,.....) Med nami so tud trije hiperaktivni otroci, ki majo pa ogromno idej. Delajo po svoje, vsak njihov izdelek je unikat. Njihove izdelke dajemo velikrat na razstave. Če kdo kupi naše "sranje", je pa njihova stvar. Žal, navadnega origamija noče nihče delat, ker jim je pretežko, pa tud doma bi jim bil v napoto.
Ustvarjamo samo po naročilu, ker bi se nam praholovci drgač nabirali v vseh sobah. Za nas je ustvarjanje - ustvarjanje. Zarad zdravja in veselja!
Nektere trgovine prodajajo razna darilca - med njimi so tud naša - le zakaj jih ljudje kupujejo?

Sem mar kje rekla, da tega ne smete ustvarjati?

*

Ups, nism tega videla - je pač dala primerjavo - nektere ustvarjajo, da razmigajo prste, druge pa klofajo po tipkovnci 😆

Monči ne pusti se sprovocirat, pozdravi tvojo mentorco in ta mlade. Se bom v kratkem oglasil pri vas, pa bomo šli vsi skup k tisti koči kot zadnjič 😆 😆

Jeeeeeej bo luštno 😆 😆

Pravkar ugašam računalnik - šibam, se mudi! LP!

Ok ok 😆

Moni, žal sva se zgrešili, še dobro, da imam ključ. Nekaj sem skopirala, ti povrnem stroške za barvo. Če bom prej odšla, ti hvala za vse! Vem, da zdajle lahko bereš, pišeš pa ne. Prijetno vožnjo vsem trem!

Turisti imajo radi take stvari praholovci in podobno...tut js če sm kam šla sem iskala praholovce. Hočeš neki kar te bo spominjal na določen kraj, obdobje...pa tut če je sam nek beden obesek ampak teb bo neki pomenu al pa komu k boš to podaril.

Fox, prav imaš. Tudi jaz, ko grem na dopust, kupim kakšen spominček Četudi sama izdelujem nakit, rada vzamem kakšnega s školjkami,...ker vem, da je to delo pridnih rok in veliko vloženega truda. Tovarniško izdelanega kiča pa ne maram. Je že bolje iti v zlatarno. Nismo pa vsi istega mišljenja.
Jaz vedno pravim: kar je komu všeč, naj pa nosi! Marsikdo si še enenajcenejše ogrlice ali verižice ne more kupiti.

Meni so pa všeč stvaritve narave. https://pbs.twimg.com/media/DBEwU5uW0AAvDYI.jpg:small https://pbs.twimg.com/media/DBEwU5zXYAEFaC5.jpg:small

Maša, iz česa delaš nakit?
Jaz ga iz perl. Oz. zdaj imam že nekajletno pauzo. Pomojem bom jeseni spet zacela. Je tamala dovolj stara, da bova skup ustvarjali.

iz perlic, fimo mase, papirja, ... ko sem imela izpraven računalnik, sem bila na forumu "otok zakladov". Tam so punce dajale razne linke, svetovale, spoznala sem razne tehnike,....Tam sem spoznala tudo Monči, ker smo se udeleževale raznih delavnic. Trenutno delam zapestnice prijateljstva iz makrameja in perlic - te podarjamo otrokom, ki se udeležijo delavnic. Sem izvedela, da si dala sliko gor, ampak jaz je ne znam najti.

Micka, veš da imaš prav, res so v komuni, imajo skupen komp ki ga koristijo, vsi imajo ključ od prostorov.

Bolje, da ne izvemo, kako ji misli povrnit stroške za barve...:D Je pa čudno, lahko si privoščijo komp, a mobijev pa ne?

Smo pa vsi obveščeni, da se je moncika z dvema odpeljala 🙂
Pa očitno njenega spet ni doma.
Nasrkal ste zdaj, jaz sem vsaj en teden na bolovanju in moram pocivat.