Toliko strani sem prebrala za.....nič? Prepričana se bila, da je video že tu gor, ko ste toliko nakloflali. Hudimana, no. Rednni ne bo treba bruhat zdaj, ko bom prespala posnetek.
0
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
buditi se (31)
--------------------------------------------------------------------------------
1. apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
2. budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
3. drémanje tudi dremánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja ♪
4. dremávica -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
5. dremávost -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost ♪
6. drémež -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež ♪
7. dremôta -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
8. narkóza -e ž (ọ̑) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa, omama: pri operacijah uporabljati narkozo / prebuditi se iz narkoze; bolnik leži v narkozi / dati narkozo / maska za narkozo ♪
9. nèzavést -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
10. omótica -e ž (ọ̑) 1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice 2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice ♪
11. omrtvélost -i ž (ẹ́) stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost ♪
12. opametováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval ♪
13. ovédeti se ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
14. ovésti se ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. mn. ovéste se, 3. mn. ovéjo se in ovedó se; ovédi se ovédite se in ovêdi se ovêdite se in ovedíte se; ovédel se ovédla se in ovêdel se ovêdla se; ovéden (ẹ́; é ẹ́; ovẹ́di ovẹ́dite, ovédi ovédite; ovẹ̄del ovẹ̄dla ovẹ́dli, ovēdel ovédla) neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedati se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedla ♪
15. pólnoč -i [u̯n] ž (ọ̑) 1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo 2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša ♪
16. pólsèn -snà [u̯s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen ♪
17. pólspánje -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju ♪
18. pólzavést -i [u̯z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih ♪
19. prebudíti -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
20. sánja -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
21. sčájmati se -am se tudi izčájmati se -am se dov. (ȃ) star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani ♪
22. sèn snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev ♪
23. sréd in srèd predl. (ẹ̄; ȅ) star., z rodilnikom sredi: sred polja so stali kozolci; vodnjak sred vasi / sred nas se je slabo počutil med nami / zbuditi se sred noči / ravno zdaj, sred dela me motiš ♪
24. srédi predl. (ẹ́) z rodilnikom 1. za izražanje stanja v položaju a) s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi deske izvrtati luknjo; napasti sovražnika sredi soteske / obstal je sredi ceste; sredi potoka je tolmun / izgovor črke l sredi besede; odmor v verzu sredi stopice / redko prišli so šele do sredi klanca do srede b) z enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi ceste poteka neprekinjena črta; opoldne stoji sonce točno sredi nebesnega oboka c) omejenim z več mejnimi točkami: sredi gozda je velika poseka; sredi mesta je mnogo trgovin; miza stoji sredi sobe / hiša sredi drevja; pot se vije sredi njiv / zagledal ga je sredi množice; sredi nas se je dobro počutila med nami 3. ekspr. za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: nevihta jih je presenetila sredi polja / biti sam sredi tujine v tujini 4. za izražanje dogajanja (približno) na polovici časovnega obdobja: saditi sredi aprila; sredi dneva je bil že pijan; preselil se je sredi lanskega leta; zbuditi se sredi noči / smo že sredi poletja / plačevati točno sredi meseca // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: bilo je sredi žetve / zmotiti koga sredi dela, pogovora; sredi velikih načrtov je umrl / publ. biti sredi (političnega) dogajanja, življenja v središču // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: sredi ploskanja je odšel iz dvorane; sredi glasnega smeha se je zaslišal krik ● sredi besede je obstal je prenehal govoriti; ekspr. to se je zgodilo sredi belega dne podnevi; vpričo vseh; ekspr. ostati sredi poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. noč ga je ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja ♪
25. tráns -a m (ȃ) 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans ♪
1 26
--------------------------------------------------------------------------------
Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
buditi se (31)
--------------------------------------------------------------------------------
1. apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
2. budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
3. drémanje tudi dremánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja ♪
4. dremávica -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
5. dremávost -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost ♪
6. drémež -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež ♪
7. dremôta -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
8. narkóza -e ž (ọ̑) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa, omama: pri operacijah uporabljati narkozo / prebuditi se iz narkoze; bolnik leži v narkozi / dati narkozo / maska za narkozo ♪
9. nèzavést -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
10. omótica -e ž (ọ̑) 1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice 2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice ♪
11. omrtvélost -i ž (ẹ́) stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost ♪
12. opametováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval ♪
13. ovédeti se ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
14. ovésti se ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. mn. ovéste se, 3. mn. ovéjo se in ovedó se; ovédi se ovédite se in ovêdi se ovêdite se in ovedíte se; ovédel se ovédla se in ovêdel se ovêdla se; ovéden (ẹ́; é ẹ́; ovẹ́di ovẹ́dite, ovédi ovédite; ovẹ̄del ovẹ̄dla ovẹ́dli, ovēdel ovédla) neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedati se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedla ♪
15. pólnoč -i [u̯n] ž (ọ̑) 1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo 2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša ♪
16. pólsèn -snà [u̯s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen ♪
17. pólspánje -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju ♪
18. pólzavést -i [u̯z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih ♪
19. prebudíti -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
20. sánja -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
21. sčájmati se -am se tudi izčájmati se -am se dov. (ȃ) star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani ♪
22. sèn snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev ♪
23. sréd in srèd predl. (ẹ̄; ȅ) star., z rodilnikom sredi: sred polja so stali kozolci; vodnjak sred vasi / sred nas se je slabo počutil med nami / zbuditi se sred noči / ravno zdaj, sred dela me motiš ♪
24. srédi predl. (ẹ́) z rodilnikom 1. za izražanje stanja v položaju a) s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi deske izvrtati luknjo; napasti sovražnika sredi soteske / obstal je sredi ceste; sredi potoka je tolmun / izgovor črke l sredi besede; odmor v verzu sredi stopice / redko prišli so šele do sredi klanca do srede b) z enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi ceste poteka neprekinjena črta; opoldne stoji sonce točno sredi nebesnega oboka c) omejenim z več mejnimi točkami: sredi gozda je velika poseka; sredi mesta je mnogo trgovin; miza stoji sredi sobe / hiša sredi drevja; pot se vije sredi njiv / zagledal ga je sredi množice; sredi nas se je dobro počutila med nami 3. ekspr. za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: nevihta jih je presenetila sredi polja / biti sam sredi tujine v tujini 4. za izražanje dogajanja (približno) na polovici časovnega obdobja: saditi sredi aprila; sredi dneva je bil že pijan; preselil se je sredi lanskega leta; zbuditi se sredi noči / smo že sredi poletja / plačevati točno sredi meseca // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: bilo je sredi žetve / zmotiti koga sredi dela, pogovora; sredi velikih načrtov je umrl / publ. biti sredi (političnega) dogajanja, življenja v središču // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: sredi ploskanja je odšel iz dvorane; sredi glasnega smeha se je zaslišal krik ● sredi besede je obstal je prenehal govoriti; ekspr. to se je zgodilo sredi belega dne podnevi; vpričo vseh; ekspr. ostati sredi poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. noč ga je ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja ♪
25. tráns -a m (ȃ) 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans ♪
1 26
--------------------------------------------------------------------------------
Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA
0
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/kr-ena/ kr ena
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/untip/ un_tip
budim se 🙂A zgleda zdajle tudi tako kot zjutraj?
Malo drugače
0
Sedaj sem tukaj:
13. ovédeti se ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
13. ovédeti se ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/untip/ un_tip
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/kr-ena/ kr ena
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/untip/ un_tip
budim se 🙂A zgleda zdajle tudi tako kot zjutraj?
Malo drugače
Ja, zjutraj samo od sebe 🙂
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/kr-ena/ kr ena
Toliko strani sem prebrala za.....nič? Prepričana se bila, da je video že tu gor, ko ste toliko nakloflali. Hudimana, no. Rednni ne bo treba bruhat zdaj, ko bom prespala posnetek.Tebe bi bilo tudi treba blokirat, ker samo prcaš ti zagrenjena zanikrna nebodigatreba.
0
Upam, da nas bo Redna zdaj kmalu sčajmala 🙂
Pa zakaj hudiča mi sčajmala podčrta rdeče, saj je gor v copy pastu od unga tipa 😉
Pa zakaj hudiča mi sčajmala podčrta rdeče, saj je gor v copy pastu od unga tipa 😉
0
0
:) Tole, ja! Pa kaj zdaj počneta ženski! Radirata sekvence? Uf, uboga Redna. Še se bo mučila. Upam, da se zdaj kmalu oglasi in pove, kaj se štrika.
0
Avtor: kajpače
Kaj pa če Miša ne bo odobrila objave? 🙁Bo, bo. Saj ni zategnjena ženska. Lahko pa se ji je kje kaj zareklo in bi rada to vrgla ven. Zdaj pa morda brišeta tisto pikico. Potem pa vse znova:(
0
Avtor: kajpače
Kaj pa če Miša ne bo odobrila objave? 🙁Možno je, da Miša zdajle pač ne sedi pred kompom....
0
Avtor: eeh
Nočko! Uboga Redna je obupala, računalnik ji ne naloži. Se je oglasila
0
Avtor: res verjamete?
Res verjamete, da obstaja kak video s komerkoli? Jaz ne.Jaz tudi ne verjamem, da imaš ti kaj pameti v glavi.
0
Avtor: blokirat
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/kr-ena/ kr ena
Toliko strani sem prebrala za.....nič? Prepričana se bila, da je video že tu gor, ko ste toliko nakloflali. Hudimana, no. Rednni ne bo treba bruhat zdaj, ko bom prespala posnetek.Tebe bi bilo tudi treba blokirat, ker samo prcaš ti zagrenjena zanikrna nebodigatreba.
,še ena trcjalka, dežurna, samo blokirali bi tukaj, mrš na ognjišče
kam bi prišel ta čvek če bi samo molili tle gor, saj to je čvek folk, ne maša
0
Oglasila se je,prosi za pomoč-nova tema gor.
Ima problem z računalnjkom,počasen je in ne ve kaj točno mora nardit. Naj ji nekdo pomaga,prosim!
Ima problem z računalnjkom,počasen je in ne ve kaj točno mora nardit. Naj ji nekdo pomaga,prosim!
0
Avtor: hm, ne vem
se bojim, da se je/bo video "po nesreči zbrisal".a deliva iste misli nocoj
0
Avtor: čudež
Avtor: hm, ne vem
se bojim, da se je/bo video "po nesreči zbrisal".a deliva iste misli nocoj
si verjetno mislila: a delivE iste misle.. 🙂
0
ko mlade junce.
In zdej bo objavila da se ji je vse po nesreci izbrisalo.
Je bla ona pri Misi ja...malomorgen...pa ni misa v glavo pevcana no da se bo ubadala s takimi primerki kot je redna
In zdej bo objavila da se ji je vse po nesreci izbrisalo.
Je bla ona pri Misi ja...malomorgen...pa ni misa v glavo pevcana no da se bo ubadala s takimi primerki kot je redna
0
ej res sm bla. če ne druzga vam lahko kopiram pogovore iz inboxa printscreene! barabe!
0
Boga Redna,verjamem da se je zelo gnala da pokaže,da je res,da pokaže da obljuba dela dolg. A kaj ko ji precej življenja baksus kvari načrte.
Veste kako je če ti v življenju gre vse narobe,ko kaj hočeš a ne moreš ker ti sledi baksus?
Zddaj je vse od sebe dala da dopove da je vredna zavpanja,da govori resnico,hotela je,želela je a spet ta "bksus"
Redna,ne se sekirat,bo če bo,če ne,pa bo kdaj drugič.Verjamemo ti,tisti ki ti ne...veš kaj,kaj te briga!
Veste kako je če ti v življenju gre vse narobe,ko kaj hočeš a ne moreš ker ti sledi baksus?
Zddaj je vse od sebe dala da dopove da je vredna zavpanja,da govori resnico,hotela je,želela je a spet ta "bksus"
Redna,ne se sekirat,bo če bo,če ne,pa bo kdaj drugič.Verjamemo ti,tisti ki ti ne...veš kaj,kaj te briga!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
03.11.2014 ob 21:31